Jedro

Na strani obdolženca ni namreč nobenih takšnih okoliščin, ki ne bi bile znane že sodišču prve stopnje ob izrekanju kazni in ki se ne bi v zadostni meri izražale v izrečeni šest mesečni zaporni kazni.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreklo kazen šest mesecev zapora. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženi dolžan povrniti oškodovancu O. d.o.o., premoženjskopravni zahtevek v višini 1.960,00 EUR. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, po prvem odstavku 97. člena ZKP pa se nagrada in stroški zagovornika obdolženca izplačajo iz sredstev Službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti Bpp 333/2020. 2. Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo razveljavi oziroma spremeni tako, da obdolžencu izreče zaporno kazen s krajšim trajanjem.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik obdolženega se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona, ne da bi v pritožbi konkretiziral katere kršitve iz členov 371 in 372 ZKP uveljavlja, to pa ni razvidno niti iz njene obrazložitve. Zato se pritožbe v tem delu ni dalo preizkusiti, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu napadene sodbe po členu 383/I ZKP, kršitev ni zasledilo.

5. Uspešen pa ne more biti zagovornik, ki graja napadeno sodbo v njeni odločbi o kazenski sankciji, ko opozarja, da obdolženi še nikoli ni bil obsojen za kaznivo dejanje z elementi nasilja, pri čemer bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati tudi socialno ekonomski položaj in zdravstveno stanje obdolženca ter tudi samo težo storjenega dejanja in okoliščine, v katerih je bilo storjeno, saj je bila denarnica takoj po dejanju vrnjena.

6. Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Sodišče prve stopnje je namreč v obravnavani zadevi pravilno ugotovilo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki pridejo v poštev pri izbiri vrste in višine kazni, tudi tiste, na katere posebej opozarja zagovornik. Kot izhaja iz izpiska kazenske evidence, ki se nahaja v spisu na kar 17 straneh, je razbrati, da je obdolženi specialni povratnik, saj je bil že velikokrat predkaznovan, kar pomeni, da je izvrševanje kaznivih dejanj postalo način njegovega življenja, pri čemer je tudi po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja bil kar dvakrat pravnomočno obsojen, in sicer za kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja in velike tatvine, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pri čemer pa ni pomembno ali je obdolženi že bil kaznovan za kaznivo dejanje z elementi nasilja. Okoliščine, ki jih je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, samo pritrjujejo višini kazni, ki jo je obdolžencu izreklo za obravnavano kaznivo dejanje, v višini katere pa so v zadostni meri upoštevane tudi olajševalne okoliščine, na katere se sklicuje pritožnik, pri čemer ni prezreti, da je sodišče prve stopnje obdolžencu naložilo plačilo premoženjskopravnega zahtevka v višini 1.960,00 EUR, ki ga pritožba niti ne graja. Zato smiselne navedbe pritožbe o povrnitvi škode (vrnitvi denarnice) nimajo podlage v podatkih kazenskega spisa. Zaradi navedenega in ker je sodišče prve stopnje obdolžencu za obravnavano kaznivo dejanje izreklo povsem ustrezno in pravično zaporno kazen, pritožbeno sodišče ni ugodilo pritožbi zagovornika, ki se zavzema za izrek milejše zaporne kazni. Na strani obdolženca ni namreč nobenih takšnih okoliščin, ki ne bi bile znane že sodišču prve stopnje ob izrekanju kazni in ki se ne bi v zadostni meri izražale v izrečeni šest mesečni zaporni kazni. Po oceni pritožbenega sodišča bo namreč prav izrečena zaporna kazen tako vplivala na obdolženca, da ta v bodoče ne bo ponavljal tovrstnih kaznivih dejanj.

7. Iz navedenih razlogov, in ker pritožba zagovornika obdolženega niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje iz napadene sodbe, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

8. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse (člen 95/IV ZKP v zvezi s členom 98/I ZKP).