Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča ni identitete med pravnomočnim sklepom o dovolitvi vpisa pravice v rednem vrstnem redu in predlogom za vpis iste pravice v zaznamovanem vrstnem redu in s tem tudi ne procesne ovire za odločanje o tem predlogu. Ta ne pomeni »zgolj predloga za popravek vrstnega reda učinkovanja vpisov, kakršen v ZZK-1 ni predviden,« kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Predlog za vpis v vsakem od navedenih vrstnih redov predstavlja povezano celoto; poleg vpisa vrste pravice same je njegov ključni del tudi določitev pričetka učinkovanja te pravice, ki ga predlagatelj vpisa opredeli z navedbo vrstnega reda vpisa.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi. Izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Ozadje spora**

1. Po podatkih spisa sta A. A. in B. B. razvezana zakonca. Na podlagi tožbe P 547/2009 je bil med pravdnim postopkom, ki je tekel med njima pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu glede lastninske pravice na parceli št. 1020/26 k.o. ..., po podatkih zemljiške knjige v lasti B. B., 13. 10. 2009 zaznamovan spor za pridobitev lastninske pravice. Po sodbi istega sodišča P 302/2014 z dne 5. 4. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1606/2017 z dne 28. 3. 2018, s katerima je bil spor pravnomočno končan, je bil A. A. prisojen delež 2/5-in, B. B. pa je obdržal delež 3/5-in.

**Potek postopka, odločitve sodišč prve in druge stopnje in razlogi zanje**

2. A. A. je na podlagi pravnomočne sodbe, navedene v prejšnji točki, predlagala vknjižbo lastninske pravice pri prisojenem ji deležu sporne nepremičnine na svoje ime.

3. Zemljiškoknjižno sodišče je 30. 4. 2018 vpis solastninske pravice v rednem vrstnem redu dovolilo1 in ga izvršilo.

4. Imenovana je za tem na podlagi iste sodbe ponovno predlagala vpis solastninske pravice na svoje ime, tokrat v vrstnem redu zaznambe spora, torej (že) z dnem 13. 10. 2009. 5. Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik je vpis zavrnil,2 češ da je bilo o njem že pravnomočno odločeno, ko je bil dovoljen vpis lastninske pravice (v rednem vrstnem redu) 30. 4. 2018. 6. Ugovoru predlagateljice je zemljiškoknjižna sodnica ugodila, predlagani vpis v vrstnem redu zaznambe spora dovolila in odločila o izbrisu izvedenih pravic:3 zaznambe spora in hipoteke, ki je bila po zaznambi spora in pred vpisom solastninske pravice v korist predlagateljice v rednem vrstnem redu, vpisana pri sporni nepremičnini v zavarovanje terjatve C. C., matere B. B., v višini 418.665,21 EUR na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.4 Pritožbeno sodišče pa je z izpodbijanim sklepom sklep zemljiškoknjižne sodnice o dovolitvi vpisov spremenilo in odločilo, da ti niso dovoljeni.5

7. Razlog za različnost odločitev, predstavljenih v prejšnjih točkah obrazložitve, je bil v različnih pogledih odločevalcev na pravno vprašanje, ali je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora dovoljen, čeprav je bilo že pred njegovo vložitvijo pravnomočno odločeno o vknjižbi lastninske pravice v rednem vrstnem redu. Stališče zemljiškoknjižne sodnice je bilo, da je dovoljen, stališče zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika in pritožbenega sodišča pa, da ni dovoljen. Vse v postopku izdane odločbe so vprašanje (ne)dovoljenosti drugega predloga gradile na argumentaciji o obstoju oziroma neobstoju procesne ovire res iudicata. Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik in zemljiškoknjižna sodnica sta to izrecno pojasnila, tako pa je razumeti tudi razloge pritožbenega sodišča. 8. Izpodbijani sklep pritožbenega sodišča pritrjuje zemljiškoknjižni sodnici, da o predlogu za vpis solastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora še ni bilo odločeno, pojasnjuje pa, da se predlagateljica, ki je že vpisana kot solastnica, na isti pravni podlagi ne more ponovno vpisati, ker je svojo pravico že realizirala; zgolj popravka vrstnega reda vpisa, ki ga očitno želi doseči, zakon ne predvideva, pač pa bi morala predlagateljica ob vložitvi predloga za vpis solastninske pravice izrecno predlagati vpis v vrstnem redu zaznambe spora.

**Zahteva za varstvo zakonitosti – povzetek bistvenih navedb**

9. Sklep pritožbenega sodišča izpodbija Vrhovno državno tožilstvo z zahtevo za varstvo zakonitosti, vloženo glede vprašanja, ali sta vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v rednem vrstnem redu (5. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1) in vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v vrstnem redu zaznambe spora (81. člen ZZK-1) dva različna vpisa z različnimi pravnimi učinki in ali dajejo navedene določbe ZZK-1 podlago za odločitev o novem zemljiškoknjižnem predlogu za učinkovanje vknjižene lastninske pravice predlagatelja že od trenutka zaznambe spora, če zaznamba spora tedaj še ni bila izbrisana.

10. Vrhovno državno tožilstvo meni, da bi odgovor na pravno vprašanje iz prejšnje točke pomembno prispeval k zagotovitvi pravne varnosti in enotne uporabe prava, saj sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem vprašanju še ni, praksa višjih sodišč pe je neenotna. Višje sodišče v Kopru, ki je od novele ZZK-1 C v letu 2011 izključno krajevno pristojno za odločanje o pritožbah v zemljiškoknjižnih zadevah, je namreč enako kot v obravnavani odločilo še v zadevi CDn 233/2016, Višje sodišče v Ljubljani pa je pred določitvijo izključne krajevne pristojnosti Višjega sodišča v Kopru v zadevi I Cp 1300/2009 odločilo drugače. 11. V zahtevi za varstvo zakonitosti je pojasnjeno, da je mogoče po ZZK-1 poleg rednega vpisa pravice, ki učinkuje od vložitve predloga (5. člen zakona), predlagati tudi vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora (81., 82., in 83. člen), kar podpira tudi sistem elektronske zemljiške knjige. Vrhovno državno tožilstvo se sicer strinja z razlogi izpodbijanega sklepa, da bi morala predlagateljica že v prvem predlogu podati izrecen predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, če je želela doseči, da bi vpis učinkoval že od zaznambe dalje. Nasprotuje pa stališču, da je s tem, ko je vložila predlog v rednem vrstnem redu, izčrpala vse pravice, ki jih je pridobila po zemljiškoknjižnem pravu. V trenutku vložitve drugega predloga zaznamba spora v zemljiški knjigi še ni bila izbrisana. Skladno s 147. členom v zvezi z 81. členom ZZK-1 bi moralo sodišče odločati po stanju v trenutku zaznambe spora, ko je bil pri sporni nepremičnini vpisan kot lastnik B. B., ter odločiti o vseh poznejših vpisih, ki učinkujejo pod razveznim pogojem. Ovir za odločanje ni bilo, saj se vpisa pravice v rednem vrstnem redu, kot ga je predlagateljica vložila najprej in je bilo o njem odločeno, in pravice v vrstnem redu zaznambe, razlikujeta po trenutku začetka učinkovanja pravice. Predhodno vpisana pravica v rednem vrstnem redu vpisa ni ovira za vpis iste pravice v vrstnem redu zaznambe spora, če ta (zaznamba) ni bila izbrisana. Z drugim predlogom je dejansko predlagateljica predlagala še nerealiziran del zahtevka, do katerega je upravičena po materialnem pravu, konkretno učinkovanje svoje pravice še za čas od neizbrisane zaznambe spora do vpisa v rednem vrstnem redu (od 13. 10. 2009 do 30. 4. 2018).

**Bistvena vsebina odgovorov na zahtevo za varstvo zakonitosti**

12. Predlagateljica A. A. se z zahtevo za varstvo zakonitosti in v njej izraženimi pravnimi stališči strinja. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ji ugodi. Dodaja še, da bo z vknjižbo v vrstnem redu zaznambe spora preprečena prevara: hipoteka v korist C. C. je bila vpisana med pritožbenim postopkom v pravdi glede lastninske pravice na sporni nepremičnini med njo in njenim bivšim možem B. B., in sicer na podlagi simulirane izvršbe. Verodostojna listina, ki je bila izvršilni naslov, je bil sporazum med njim in njegovo materjo glede dolga, ki v resnici sploh ni obstajal in je sodišče ugotovilo njegovo ničnost; povsem očitno je, da mati in sin, med katerima ni sporov in živita v skupnem gospodinjstvu, složno delujeta proti predlagateljici s ciljem preprečiti ji karkoli iztržiti iz pripadajočega ji deleža na skupnem premoženju zelo velike vrednosti.

13. Druga udeleženca B. B. in C. C. predlagata zavrženje, podredno pa zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti.

14. IC. C. uvodoma trdi, da ji zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vročena pravilno, vročena je bila B. B. in je zanjo zvedela slučajno in z njo seznanila svojo pooblaščenko. Poleg tega ni izpolnjen pogoj za njeno vložitev, saj je sodna praksa glede spornega pravnega vprašanja enotna. Z vsebinskega vidika najprej pritrjuje pritožbenemu sodišču, da na podlagi iste listine pri isti nepremičnini isti predlagatelj ne more potem, ko je o predlogu za vpis že odločeno, vložiti novega predloga in trdi, da gre v takem primeru za že razsojeno stvar. Poleg tega, da je bila predlagateljičina pravica že vpisana v rednem vrstnem redu na podlagi pravnomočne sodbe, kar je ovira za nov predlog, je bil ta (sicer nedovoljen) predlog za vpis v zaznamovanem vrstnem redu vložen prepozno, po izteku dvomesečnega roka. Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik, ki vpisa ni dovolil, je odločil edino pravilno in zakonito, vsaka drugačna odločitev pomeni poseg v ustavne pravice C. C., saj bi ji bila ob neomejitvi roka za vpis v vrstnem redu zaznambe spora zaradi negotovosti odvzeta pravna varnost. Ker je predlagateljica iztožila na sporni nepremičnini le delež 2/5-ini, na podlagi že iz drugih razlogov napačne odločitve sodišča prve stopnje, ni bilo podlage za izbris hipoteke na nepremičnini kot celoti.

15. Navedbe B. B. so smiselno enake. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, ker niso izpolnjeni pogoji zanjo iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), neutemeljena pa, ker je podana procesna ovira za obravnavanje predloga za vpis pravice v zaznamovanem vrstnem redu in ker je predlog vložen po izteku dvomesečnega roka iz prvega odstavka 82. člena ZZK-1, sklicevanje na določbo tretjega odstavka istega člena zakona pa je napačno.

**O dovoljenosti zahteve**

16. Zahteva za varstvo zakonitosti je del sistema izrednih pravnih sredstev v civilnem postopku, ki je, enako kot dopuščena revizija, namenjena zagotavljanju objektivne koristi (med drugim poenotenju sodne prakse), ki presega konkretni primer in interese konkretnih strank. Vrhovnemu sodišču omogoča, da se izreka o zadevah, upoštevaje merila pomembnosti pravnega vprašanja, v katerih revizija sicer ni mogoča. Po tretjem odstavku 385. člena ZPP lahko državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Zahteva je dovoljena v primerih, (1) če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali (2) če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali (3) če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Pogoji za vsebinsko obravnavo zahteve za varstvo zakonitosti niso izpolnjeni v primerih, ko ni mogoče govoriti o hudi kršitvi prava, ki bi pomenila resno motnjo v strukturi sodne prakse ali pa o kršitvi prepovedi sodniške samovolje, in kjer ne grozi nevarnost ponovitve očitane napake. Odločanje o tem, ali zahteva vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, je v celoti prepuščeno Vrhovnemu sodišču. Kadar Vrhovno sodišče presodi, da pogoji iz 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zahtevo za varstvo zakonitosti zavrže.6

17. V obravnavani zadevi je zahteva vložena glede pravnega vprašanja, glede katerega prakse Vrhovnega sodišča še ni, (skromne) prakse višjih sodišč (ko je bilo v dveh zadevah sprejeto enako stališče kot v obravnavani zadevi, v eni pa nasprotno) pa ni mogoče označiti za ustaljeno. Zato pomisleka drugih udeležencev o nedovoljenosti zahteve zaradi uveljavljanega neizpolnjevanja predpostavk iz 367. a člena ZPP in njun predlog za zavrženje nista utemeljena.

18. C. C. navaja, da ji je bila zahteva napačno vročena. Z njo se je torej imela možnost seznaniti in nanjo odgovoriti in je to svojo procesno možnost tudi izkoristila. Zato ni procesne kršitve, ki bi vplivala na pravilnost odločitve o zahtevi, četudi bi ji jo res vročil B. B., in to tudi ne more biti razlog za njeno zavrženje.

**O vsebinski presoji zahteve**

19. Zahteva je utemeljena.

20. Presoja o procesni oviri _res iudicata_ kot razlogu za zavrnitev vpisa predlagateljičine solastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu (torej pred hipoteko) temelji na stališču o identiteti tega predloga s predhodno izdanim in pravnomočnim sklepom o dovolitvi vpisa iste pravice na isti pravni podlagi pri isti nepremičnini, a v rednem vrstnem redu (za hipoteko).

21. Dva spora sta identična, če sta podana subjektivna istovetnost (istovetnost pravdnih strank), ki v obravnavanem primeru ni vprašljiva, in objektivna istovetnost (istovetnost zahtevanega varstva), za katero po presoji Vrhovnega sodišča to ne velja, in sicer ne glede na to, ali se presoja po čisti procesni ali po ekvivalenčni teoriji. Po nobeni namreč identitete spora ni v primeru, če ni identitete zahtevkov7 oziroma identitete med sodbenim izrekom, če je o enem zahtevku že odločeno in je treba preveriti obstoj procesne ovire res iudicata za obravnavanje drugega.8

22. Ko je predlagateljica vložila kasneje zavrnjen (tu obravnavan) predlog za vpis svoje solastninske pravice pri sporni nepremičnini, je bila v zemljiški knjigi že vpisana kot solastnica. Na prvi pogled je res predlagala tisto, čemur je sodišče pred tem že pravnomočno ugodilo. Toda med pravnomočno dovoljenim (in izvršenim) vpisom in naknadno predlaganim in zavrnjenim vpisom je bistvena kvalitativna razlika. Predlagateljičina solastninska pravica je bila vpisana v rednem vrstnem redu; ker je bila pred tem na celotni nepremičnini, tedaj še v izključni knjižni lasti B. B., vpisana hipoteka v korist C. C., s katero je bila zavarovana terjatev imenovane do B. B., je bila predlagateljica vpisana kot solastnica obremenjene nepremičnine. Z vložitvijo predloga za vpis te iste pravice v zaznamovanem vrstnem redu je zasledovala drug cilj: vpis svoje solastninske pravice brez bremen. Zaznamba spora je namreč objava, da glede knjižne pravice teče pred sodiščem spor, katerega izid bi lahko vplival na vpis, pripadnost, obseg, vsebino ali obremenitev te pravice; navedeno se objavi zato, da bi lahko odločba, sprejeta v prej omenjenem postopku, učinkovala tudi proti tistim, ki bi pridobili knjižne pravice na nepremičnini potem, ko je predlog za zaznambo spora vložen na sodišču (drugi odstavek 80. člena ZZK-1), in da bi se sprememba vpisa izvedla na mestu ( v vrstnem redu), zavarovanem z zaznambo spora (drugi odstavek 81. člena ZZK-1). Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati kasneje kot zaznamba spora o ugotoviti obstoja lastninske pravice, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora (tretji odstavek 80. člena ZZK-1). V obravnavanem primeru to pomeni, da bi z vpisom predlagateljičine solastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu nastopil razvezni pogoj učinkovanja hipoteke, vpisane pri njenem solastninskem deležu. 23. Zato po presoji Vrhovnega sodišča ni identitete med pravnomočnim sklepom o dovolitvi vpisa pravice v rednem vrstnem redu in predlogom za vpis iste pravice v zaznamovanem vrstnem redu9 in s tem tudi ne procesne ovire za odločanje o tem predlogu. Ta glede na doslej povedano ne pomeni »zgolj predloga za popravek vrstnega reda učinkovanja vpisov, kakršen v ZZK-1 ni predviden,« kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Predlog za vpis v vsakem od zgoraj navedenih vrstnih redov predstavlja povezano celoto; poleg vpisa vrste pravice same je njegov ključni del tudi določitev pričetka učinkovanja te pravice, ki ga predlagatelj vpisa opredeli z navedbo vrstnega reda vpisa.

24. Na dopuščeno vprašanje torej Vrhovno sodišče odgovarja pritrdilno: vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v rednem vrstnem redu (5. člen ZZK-1) in vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v vrstnem redu zaznambe spora (81. člen ZZK-1) sta dva različna vpisa z različnimi pravnimi učinki; navedene določbe ZZK-1 dajejo podlago za odločitev o novem zemljiškoknjižnem predlogu za učinkovanje vknjižene lastninske pravice predlagatelja že od trenutka zaznambe spora, če zaznamba spora tedaj še ni bila izbrisana.

**Odločitev o zahtevi**

25. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena. Vrhovno sodišče ji je zato ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (380. člen ZPP) in zadevo vrnilo drugostopenjskemu sodišču, ki pritožb drugih udeležencev ni izčrpalo, v nov postopek.

**Stroški postopka z zahtevo**

26. Predlagateljica in oba druga udeleženca so na zahtevo odgovorili in priglasili v zvezi s tem nastale stroške. Ker je Vrhovno sodišče zahtevi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek, je skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP odločitev o stroških pridržalo za končno odločbo.

1 S sklepom Okrajnega sodišča v Ljutomeru Dn ... z dne 30. 4. 2018. 2 Sklep Dn ... z dne 12. 11. 2018. 3 Sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu SDn ... z dne 9. 1. 2019. 4 Sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL ... z dne 8. 5. 2017. 5 Sklep Višjega sodišča v Kopru CDn ... z dne 28. 3. 2019. 6 Navedeno je Vrhovno sodišče pojasnilo že v več odločbah, na primer II Ips 257/ 2017 z dne 4. 6. 2018, II Ips 284/2017 z dne 5. 4. 2018, II Ips 125/2018 z dne 6. 6. 2019, točka 7. 7 Glej na primer odločbo II Ips 172/2016, opomba 4: Po čisti procesni teoriji se sicer objektivna identiteta spora (kaj se zahteva) presoja le po zahtevku (dejanska in pravna podlaga nista predmet spora): dve pravdi sta identični, če se v obeh uveljavlja vsebinsko isti tožbeni zahtevek), sodna praksa pa se je opredelila za teorijo ekvivalence - za stališče, po katerem je za ugotovitev identitete potrebna identiteta zahtevka in dejanskega stanja, glede na katero se tak zahtevek uveljavlja. Predvsem zahtevki za izročitev generično določenih stvari so spremenjeni že, če se zahtevek ne spremeni, spremeni pa se dejanska podlaga (če se ista pravna posledica zahteva na podlagi drugega življenjskega primera). Pravnomočnost zajame vsa dejstva, s katerimi je utemeljena odločitev o zahtevku in tudi tista, ki sodijo v isti življenjski primer, pa jih stranke niso navedle. 8 Glej 8. točko obrazložitve v zadevi II Ips 1/2014: Od pravnomočnosti odločitve o zahtevku dalje pa ni več pomemben zahtevek, pač pa sodna odločba, s katero je odločeno o njem; od tedaj dalje ne gre več za vprašanje opredlitve zahtevka, pač pa objektivnih meja pravnomočnosti. Takšni opredelitvi spornega predmeta je sledila tudi sodna praksa. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je za individualizacijo spora oziroma tožbenega zahtevka, o katerem je bilo pravnomočno odločeno, treba upoštevati predvsem izrek sodbe in dejansko podlago sodbe: tožbeni predlog nadomesti izrek sodbe, ta pa se nanaša na dejansko stanje, kakršno je obstajalo ob koncu glavne obravnave. Obseg pravnomočnosti sodbe se zato presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Za ugotovitev identičnosti sporov so torej odločilni: izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev (omogočajo individualizacijo spora oziroma tožbenega zahtevka, o katerem je bilo pravnomočno odločeno), nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga (omogočata individualizacija novega tožbenega zahtevka) ter njuna medsebojna primerjava (omogoča sklepanje o (ne)identičnosti sporov). 9 Kar ne velja le za vrstni red, in ga varuje zaznamba spora, pač pa tudi druge zaznambe vrstnega reda pridobitve pravic; glej npr. tretji odstavek 74. člena ZZK-1. Glej tudi M. Tratnik, Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem in sodno prakso, GV Založba, Ljubljana 2016, str. 206 in 207.