Jedro

V tem upravnem sporu se izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta že postal pravnomočen in izvršljiv, zato je davčni organ nanj vezan, tožbeni ugovori, ki se nanj nanašajo pa neutemeljeni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni davčni organ začel davčno izvršbo z rubežem denarnih sredstev tožeče stranke, ki jih ima pri banki, za izterjavo davčnega dolga v višini 2.487,82 EUR glavnice, 20,89 EUR zamudnih obresti ter 25,00 EUR stroškov izterjave, skupaj 2.533,71 EUR (1. točka izreka), iz naslova odmerjenega davka na dediščine in darila na podlagi izvršilnega naslova navedenega v tabeli pod zaporedno št. 3 v 4. točki izreka.

2. V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki se nanašajo na začetek davčne izvršbe in izvršilne naslove, zaračunavanje zamudnih obresti, denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe in omejitve pri davčni izvršbi.

3. V pritožbenem postopku je tožena stranka pritrdila odločitvi davčnega organa prve stopnje in ugotovila, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit ter ima glede terjanih obveznosti vse sestavine, kot jih določata 151. in 145. člen ZDavP-2. V zvezi s pritožbenim ugovorom, ki se nanaša na izvršbo davka na dediščine in darila pojasnjuje, da je bila odločba o odmeri davka na dediščine in darila (št. 4223-16739/2015 z dne 15. 9. 2015) izdana v obliki odtisnjene štampiljke na notarskem zapisu opr. št. SV 597/2014 z dne 20. 10. 2014 (darilna pogodba za primer smrti). Prvostopni organ je v konkretni odmeri davka na dediščine in darila postopal po skrajšanem postopku, opredeljenem v 81. in 82. členu ZDavP-2. Iz citiranega notarskega zapisa je razvidno, da je bil le-ta prvostopnemu organu predložen 3. 9. 2015, le-ta pa je davek na dediščine in darila odmeril z odločbo (v obliki odtisnjene štampiljke). Ta dokument je bil 21. 3. 2016 vročen tožeči stranki osebno, po pošti z vročilnico, na kateri je pod številko pošiljke navedena tudi številka odločbe in sicer 4223-16739/2015. Pojasnjuje tudi, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno.

4. Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri ponavlja pritožbene ugovore glede tega, da mu odločba o odmeri davka na dediščine in darila ni bila vročena in da zaradi tega izvršba na denarna sredstva iz navedenega razloga ni utemeljena. Zatrjuje, da je predmetni notarski zapis dvostranski pravni posel in ima značaj darilne pogodbe. Glede na to, da je pokojnemu A.A. večkrat posodil denar, bi morala za davčno osnovo v skladu z 80. členom ZDavP-2 tožena stranka upoštevati znesek 1.858,14 EUR, kolikor znaša razlika med podarjenim premoženjem in danimi posojili. Meni, da v obravnavani zadevi dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, prav tako se v postopku pred izdajo izpodbijanega akta ni ravnalo po pravilih postopka. Predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zadeva vrne v ponovno odločanje toženi stranki.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih aktov. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Glede tožbenih navedb, ki se nanašajo na pravilnost odmere davka na dediščine in darila navaja, da bi te ugovore tožeča stranka lahko uveljavljala v pritožbi zoper odločbo o odmeri davka na dediščine in darila. Tožeča stranka je odločbo o odmeri davka izdano v obliki žiga prejela, in zoper njo pritožbe ni vložila

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2, na katere se upravni organ sklicuje in jih sodišče v izogib ponavljanju ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZSU-1). V spornem primeru je bila izvršba začeta na podlagi izvršilnega naslova, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. V tem upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati, ker je ta postal pravnomočen in izvršljiv, zato so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na ta izvršilni naslov neutemeljeni.

8. Sodišče v postopku davčne izvršbe presoje le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2 ter ali ima sklep po izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona. Na podlagi podatkov upravnega spisa sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep izpolnjuje pogoje ZDavP-2, prav tako je davčni organ upošteval določbe 159. člena ZDavP-2, ki določa denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe ter določbo 160. člena istega zakona, ki določa omejitve pri davčni izvršbi.

9. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in je upravni akt na zakon utemeljen.