U-I-271/98

2. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Metode Rejc- Novak iz Ljubljane, ki jo zastopa Mitja Lamut, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 2. marca 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 145.a člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78, 23/82, 41/87, 32/98 in 8/90 ter Uradni list RS, št. 12/92, 58/93, 71/94, 29/95 in 10/98) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica z vlogo z dne 23. 7. 1998 izpodbija 145.a člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju: ZIKS), ki je bil uveljavljen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/98 - ZIKS- G). Izpodbijani člen določa, da se za vračanje zaplenjenega premoženja v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31. 12. 1958, kazen zaplembe premoženja pa je bila razveljavljena na podlagi izrednih pravnih sredstev, glede oblik in obsega vračanja, omejitev v zvezi z vračanjem in glede vrednotenja premoženja smiselno uporabljajo določbe III. poglavja Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - ZDen). Pobudnica navaja, da je pravna naslednica po pokojnem očetu, kateremu je bila kazenska obsodba iz leta 1948 spremenjena tako, da se kazen zaplembe "poslopja Solkan" ne izreče.

2.Pobudnica meni, da so tisti neupravičeno obsojeni oziroma njihovi pravni nasledniki, katerih postopki za vračilo neupravičeno zaplenjenega premoženja do uveljavitve izpodbijane ureditve še niso bili končani, v neenakopravnem položaju s tistimi, ki so zaplenjeno premoženje dobili vrnjeno po določbah 145. člena ZIKS pred spremembo. Izpodbijana ureditev naj bi neupravičeno izenačevala državljane, ki jim je bilo premoženje odvzeto na podlagi neupravičene obsodbe, z vsemi tistimi državljani, ki jim je bilo premoženje odvzeto na podlagi sistemske zakonodaje takratne družbene ureditve. Zato pobudnica meni, da je določba 145.a člena ZIKS v nasprotju z 22. in s 30. členom Ustave.

3.O ustavnosti določbe 145.a člena ZIKS je Ustavno sodišče že odločilo dne 16. 7. 1998 v zadevi št. U-I-60/98 (Uradni list RS, št. 56/98 in OdlUS VII, 150). Ugotovilo je, da je izenačitev položajev neupravičeno obsojenih s položajem vseh upravičencev do poprave povojnih krivic primerno sredstvo, s katerim je zakonodajalec dosegel svoj namen. Gre namreč za samostojno posebno ureditev vračanja premoženja, ki je bilo neupravičeno zaplenjeno v obdobju do 31. 12. 1958, tj. v obdobju, v katerem so kazenske zaplembe premoženja, tako kot agrarna reforma in nacionalizacija, predstavljale proces podržavljenja. Ustavno sodišče je v navedeni zadevi presodilo, da je zakonodajalec s sprejemom 145.a člena ZIKS omejil pravico do povrnitve škode in pravico do povračila za zaplenjeno premoženje v skladu z načelom sorazmernosti in da zato zatrjevane kršitve 2., 3., 14., 15., 30. in 33. člena Ustave niso podane.

4.Ker pobudnica za trditev, da je izpodbijana določba ZIKS protiustavna, ne navaja argumentov, ki jih Ustavno sodišče ne bi bilo upoštevalo že pri prejšnjem odločanju o ustavnosti te določbe, je Ustavno sodišče v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo pobudo za oceno ustavnosti 145.a člena ZIKS zavrnilo kot očitno neutemeljeno. Pobudnica tudi pri utemeljevanju, da je izpodbijana določba v nasprotju z 22. členom Ustave, ne zatrjuje ničesar novega. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je izpeljava ustavne določbe drugega odstavka 14. člena Ustave, ki opredeljuje pravico do enakosti pred zakonom. O skladnosti izpodbijane določbe z drugim odstavkom 14. člena Ustave pa je Ustavno sodišče že odločalo v zgoraj citirani zadevi.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč- Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen