Jedro

V določbah ZPP ni podlage za kabinetno spremembo prvostopenjske dokazne ocene, ki sloni (tudi) na neposredno izvedenih dokazih.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta pogodbi, s katerima je dolžnik na prvo in drugo toženko prenesel idealna deleža (3/10 in 1/10) na nepremičninah parc. št. 643/5 in 643/17, vl. št. 1900 ter parc. št. 647/1, vl. št. 1906, oboje k. o. ..., pravno neučinkoviti proti tožeči stranki (upniku) za terjatev v višini 274.095,60 EUR ter za dovolitev, da se tožeča stranka za svojo terjatev zoper dolžnika A. H. v višini 274.095,60 EUR poplača s prodajo navedenih idealnih deležev na nepremičninah v izvršilnem postopku, ki ga bo sprožila po pravnomočnosti sodbe. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo, toženki pa je zavezalo k nerazdelnemu plačilu 5.135,68 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta toženki vložili predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 140/2010 z dne 9. 6. 2010 dopustilo glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče s tem, ko je brez glavne obravnave spremenilo dejansko stanje, storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženki vlagata revizijo na podlagi sklepa o njeni dopustitvi (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlagata, naj izpodbijano sobo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje. Priglašata tudi stroške. Pojasnjujeta, da pritožbeno sodišče ni sledilo dokazni oceni sodišča prve stopnje, temveč je iz nje izhajajoče dejanske zaključke spremenilo. V zvezi s tem opozarjata, da bi moralo pritožbeno sodišče skladno z določbami 347., 355. člena ter druge alineje 358. člena ZPP opraviti glavno obravnavo, saj dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji tudi na neposrednih dokazih (zaslišanje priče K. V.). Ker tega ni storilo, je kršilo načelo neposrednosti in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo le v dopuščenem obsegu (drugi odstavek 371. člena ZPP), ki v konkretnem primeru zadeva možnosti pritožbenega sodišča za kreativni poseg v dejanski substrat spora. Glede na stališče o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ki ga je v prvem sojenju zavzelo revizijsko in kasneje še pritožbeno sodišče, je moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ugotoviti še: (glede prve toženke) ali sporna darilna pogodba res prikriva realizacijo skupne gradnje, in če jo, ali prikrita pogodba izraža vsaj približno objektivno ekvivalenco med izpolnitvami strank skupne gradnje, ter (glede druge toženke), ali je pogodba o uskladitvi lastninskega stanja na skupnem premoženju vsaj približno v skladu s kriteriji iz 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.(1) Na zastavljeni vprašanji je sodišče prve stopnje odgovorilo pritrdilno, svojo dokazno oceno v zvezi s tem pa je oprlo na dokaze, ki jih je izvedlo posredno (v soglasju s strankami je štelo za prebrane(2) izpovedbe toženk ter priče A. H., prebralo pa je še spisu priložene listine) in neposredno (zaslišalo je pričo K. V.).

8. Toženki utemeljeno opozarjata, da je pritožbeno sodišče nezakonito spremenilo dejanske ugotovitve (in sodbo) sodišča prve stopnje. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da so ugotovitve prvostopenjskega sodišča o prikriti naravi spornih pogodb, namenu udeleženih strank in ekvivalenci njihovih izpolnitev napačne. Po prepričanju pritožbenega sodišča namreč prva toženka ni dokazala, da je darilna pogodba pravzaprav izpolnitev prikrite obveznosti dolžnika tožeče stranke do K. V. iz pogodbe o skupni gradnji, druga toženka pa ni dokazala, da je (s kupnino, pridobljeno s prodajo hotela v N.) k pridobitvi spornih nepremičnin prispevala (za 1/10) več kot dolžnik tožeče stranke. Odločitvi nižjih sodišč torej temeljita na različni oceni dokazov, pri čemer vsako sodišče navaja vsebino posameznih izpovedb in niza razloge, zaradi katerih jim (ne) sledi. Zaključki prvostopenjskega sodišča, v katere je poseglo pritožbeno sodišče, so dejanske narave, način obravnavanega posega pa kaže na nestrinjanje oziroma dvom v vsebinsko prepričljivost dokazne ocene.

9. Ustava Republike Slovenije v svojem 22. členu zagotavlja pravico do poštenega obravnavanja (fair trial), katere bistveni del je tudi izvedba postopkov, v katerih se relevantno dejansko stanje razišče in ugotovi v skladu z načelom neposrednosti (4. člen ZPP).(3) Bistvo tega načela je v sodnikovem neposrednem zaznavanju narave in vsebine dokaznih sredstev, saj lahko le na ta način (brez posrednika) prosto presoja njihovo dokazno vrednost. Pravilo, da pritožbeno sodišče načeloma ne sme spremeniti dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je z vidika dosledne izpeljave načela neposrednosti logična nujnost. 10. Možnosti pritožbenega sodišča za poseg v dejansko podlago spora urejajo določbe 347., 348., 355. in 358. člena ZPP. Zaradi varstva načela neposrednosti je pooblastilo za spremembo spodnje premise sodniškega silogizma pogojeno z enakim spoznavnim položajem sodišč prve in druge stopnje. Če je ugotovljeno dejansko stanje izključni plod posrednih dokazov ali indičnega sklepanja, sta omenjena položaja izenačena že v izhodišču, sicer pa mora za to (z izvedbo pritožbene obravnave) poskrbeti pritožbeno sodišče. V določbah ZPP pa ni podlage za kabinetno(4) spremembo prvostopenjske dokazne ocene, ki sloni (tudi) na neposredno izvedenih dokazih. Tako ostaja tudi po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP (Ur. l. RS, št. 45/2008), ki je sicer okrepil reformatorična pooblastila pritožbenega sodišča. 11. Kljub zahtevam, ki jih za konkretni primer narekuje načelo neposrednosti, je sodišče druge stopnje spremenilo dokazno oceno sodišča prve stopnje na seji, pri tem pa se je zmotno oprlo na določbo druge alineje 358. člena ZPP. Ker pritožbene obravnave ni opravilo, je – vsaj glede izpovedb na prvi stopnji neposredno zaslišane priče – izhajalo iz drugačnega, bistveno slabšega spoznavnega položaja kot prvostopenjsko sodišče, zato je zagrešilo uveljavljano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je revizijski razlog (1. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Glede na navedeno je bilo treba izpodbijano sobo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 420/2005 z dne 16. 5. 2007 in sklep Višjega sodišča v Celju Cp 763/2007 z dne 26. 5. 2008. Op. št. (2): Kot je razbrati iz podatkov spisa, je med sojenjem prišlo do spremembe sestave sodišča (sodnico posameznico, ki je v prvem sojenju neposredno zaslišala toženki in dolžnika tožeče stranke, je v ponovljenem sojenju zamenjala nova sodnica posameznica).

Op. št. (3): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-309/04 z dne 11. 10. 2006. Op. št. (4): T. j. opravljeno na seji, brez glavne obravnave.