Jedro

Tožnikove trditve, da je Ustavno sodišče z odločbo Up-258/03 in U-I-74/05 razveljavilo procesne določbe, ki določajo plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za izvedbo postopka, ne držijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča, s katerim je to ustavilo pravdni postopek zaradi tožnikovega neplačila sodne takse za tožbo, ki jo je vložil 17. 7. 2015. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog II P 2168/2015-15 z dne 18. 11. 2015, s katerim ga je pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR. Tožnik je v pritožbenem roku sodišču poslal vlogo, ki jo je naslovil „prerekanje izreka sklepa sodišča“, v njej navedel, da v celoti zavrača sklep sodišča in da vztraja pri ugovoru zoper plačilni nalog.

2. Sodišče je tožnikovo vlogo pravilno štelo za pritožbo, ki pa je neutemeljena.

3. Tožnik se ves čas upira plačilu sodne takse s trditvami, da njegova taksna obveznost ne obstoji, ker je Ustavno sodišče R Slovenije z odločbama Up-258/03 in U-I-74/05 razveljavilo prvi odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in posredno tudi tretji odstavek 105.a člena ZPP.

4. Člen 8 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka, če to določa ustrezni procesni zakon. Tako procesne norme, ki so vsebovane v 105.a členu ZPP določajo, da se šteje v primeru, če stranka sodne takse za vlogo ali pravno sredstvo ne plača v roku iz naloga za plačilo takse in niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, vloga oziroma pravno sredstvo za umaknjeno. Glede na navedeno procesno določbo je tako plačilo sodne takse procesna predpostavka tako za izvedbo postopka po tožbi kot tudi pritožbenega postopka. Tožnik se zato ne more upirati plačilu sodne takse za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, ki jo je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno odmerilo v skladu z določbami taksne tarife. Tožnikove trditve, da je Ustavno sodišče z odločbo Up-258/03 in U-I-74/05 razveljavilo navedene procesne določbe, ki določajo plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za izvedbo postopka, zato ne držijo. Z omenjeno odločbo je Ustavno sodišče razveljavilo prvi odstavek 105.a člena takrat veljavnega ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 – urp.b., 2/04 in 36/03 – ur p.b. zgolj v delu, v katerem je bilo določeno, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu sodne takse in tretji odstavek 497. člena ZPP v delu, v katerem se je nanašal na plačilo sodne takse za pritožbo v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih. Navedena določba torej v ničemer ne ukinja tožnikove obveznosti plačila sodne takse. Njegova pritožba je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).