Jedro

Predlog za oprostitev mora vsebovati tudi izjavo stranke, da so vsi podatki iz 4. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost, kot tudi podpis stranke, saj le s tem prevzema premoženjsko odgovornost za posredovane podatke (7. alineja drugega odstavka 12. člena ZSTZ-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožnika za oprostitev plačila takse za tožbo zavrglo in mu naložilo, da takso plača skladno s plačilnim nalogom, ki je del sklepa.

2. Tožnik se je zoper sklep pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in o njem primarno odloči. Meni, da imajo dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek kot, če bi jih opravila stranka sama (92. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Zato ne drži, da je vloga še vedno nepopolna. Sicer pa se po določbi 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) predlog za oprostitev takse zavrže le, kadar predlog ne vsebuje predpisanih podatkov, in za to v konkretnem primeru ne gre, saj je tožnik navedel vse zahtevane podatke. Stranka po pooblaščencu veljavno opravlja pravdna dejanja, kar izkazuje tudi vsebina sklepov višjih sodišč, ki jih za podkrepitev odločitve navaja sodišče. Predlog za oprostitev takse se zavrže, če so podane vsebinske pomanjkljivosti. Plačilni nalog sklepu niti ni bil priložen. S tem je tožniku onemogočeno ravnanje, ki bi bilo skladno s plačilnim nalogom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tej zadevi se je postopek začel 9.10.2017, ko je bil podan tudi predlog za oprostitev takse. Predlog za oprostitev mora vsebovati tudi izjavo stranke, da so vsi podatki iz 4. alineje drugega odstavka 12. člena ZSTZ-1, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost, kot tudi podpis stranke, saj le s tem prevzema premoženjsko odgovornost za posredovane podatke (7. alineja drugega odstavka 12. člena ZSTZ-1). Po tretjem odstavku 12. člena v primeru, če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Tožnik je v predlogu navajal, da je upravičen do določenih izplačil na podlagi odločb Centra za socialno delo (prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za tri ter šest mesecev), kot tudi, da ima mladoletna otroka, za katera plačuje preživninske obveznosti ter je trenutno brezposeln. Sodišče prve stopnje ga je pozvalo, da predlog dopolni, skladno z določbo 12. člena ZST-1 (npr. navedba davčne, enotne matične številke, državljanstvo stranke in morebitnih družinskih članov, podatke o dohodkih in premoženjskem stanju stranke in družinskih članov, soglasje strank in polnoletnih članov za ugotavljanje materialnega položaja strank in družinskih članov, ...), z opozorilom, da mora podati izjavo, da so vsi podatki o premoženjskem stanju, ki so navedeni v predlogu resnični, točni in popolni, za kar sam oz. družinski člani prevzamejo vso premoženjsko odgovornost ter tudi podpise stranke ter njenih družinskih članov. Dano je bilo tudi opozorilo, da bo v nasprotnem predlog sodišče zavrglo. Glede na navedeno se izkažejo za neutemeljene navržene trditve v pritožbi, da je bil predlog vsebinsko popoln in dopolnitev ni bila potrebna. Nasprotno, glede na zakonske določbe in vsebino predloga, je sodišče pravilno postopalo, ko je predlagatelja opozorilo, da je potrebno predlog vsebinsko dopolniti.

5. Kljub jasnemu opozorilu dopolnitve predloga ni podpisal tožnik, pač pa ga je podpisala njegova pooblaščenka. Pooblaščenka, odvetnica, opravlja procesna dejanja v mejah pooblastila, vendar je stranka tista, ki je odgovorna za točnost podatkov, navedenih oz. posredovanih v predlogu, za kar prevzema premoženjsko odgovornost - s svojim podpisom. Po drugi strani ravnanja pooblaščenca, odvetnika, ki bi bila npr. deliktne narave, ne učinkujejo v škodo stranki. Določbe 92. in naslednjih členov ZPP le opravičujejo pooblaščenca, da opravi določena dejanja, ki so neposredno povezana s pravdo, kar pa prevzem premoženjske odgovornosti za točnost posredovanih izjav v zvezi s predlogom za oprostitev takse ni. Glede vprašanja podpisa stranke, ki posreduje podatke o premoženjskem stanju se je praksa že izrekla (odločba VSK I Cp 473/2017 z dne 3.8.2017, ki jo je citiralo v sklepu tudi sodišče, odločba VSK sklep Cpg 270/2014 z dne 6.10.2014). Predlog torej ni bil ustrezno dopolnjen ter je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pravilna in zakonita ter pritožba neutemeljena. Sprenevedanje predstavlja tudi trditev pritožbe, da ni seznanjen s plačilnim nalogom, plačilni nalog za plačilo sodne takse je bil izdan 30.11.2017 ter tega dne odpravljen, zaveza stranke, da takso plača, pa bo nastopila, ko bosta izpolnjena oba pogoja: prejem plačilnega naloga ter prejem predmetnega sklepa. Od tedaj dalje teče osemdnevni rok za plačilo takse.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).