Jedro

Sporni Sporazum izpolnjuje formalna kriterija za kolektivno pogodbo, ker so ga podpisali reprezentativni sindikati in delodajalec prav tako pa je bil Sporazum objavljen v uradnem listu. Vendar pa Sporazum ne izpolnjuje vsebinskega kriterija, da bi lahko pridobil naravo kolektivne pogodbe. Sporazum ne vzpostavlja, spreminja ali ukinja pravic iz delovnega razmerja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog predlagatelja, ki se glasi: „1. Ugotovi se, da je nasprotni udeleženec kršil III. točko Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Uradni list RS, št. 3/2019 z dne 11. 1. 2019) v zvezi s Kolektivno pogodbo za policiste (Uradni list RS, št. 41/12, 97/12, 41/14 in 22/16), s tem, ker od januarja 2019 dalje ni zagotavljal dodatnih sredstev za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela na podlagi drugega odstavka 22.d člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v višini 15.000.000,00 EUR bruto letno.

2. Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 8 dni od pravnomočnosti te sodbe članom predlagatelja zagotoviti in izplačati delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 15.000.000,00 EUR letno oziroma 1.250.000,00 EUR mesečno od 6. 1. 2019 naprej v bruto znesku plač, nato pa članom predlagatelja izplačati posamezne zneske neto plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega zneska neto plače.“ (I. točka izreka).

Sklenilo je, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka sklepa)

2. Predlagatelj vlaga pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kot napačno graja stališče sodišča prve stopnje, da Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev med nasprotno udeleženko na eni strani in predlagateljem ter sindikatom A. na drugi strani z 27. 12. 2018, ki je bil 11. 1. 2019 objavljen v Uradnem listu RS (Sporazum), sicer izpolnjuje vse formalne pogoje za veljavno kolektivno pogodbo, ne izpolnjuje pa vsebinskega pogoja, to je da ne vzpostavlja, spreminja ali ukinja pravic iz delovnega razmerja. Meni, da ni pravilno stališče, da Sporazum nima narave kolektivne pogodbe, ker naj bi predstavljal le zavezo nasprotne udeleženke za bodoče ravnanje, ne vzpostavlja pa pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Pove, da so Sporazum podpisali predlagatelj sindikat A. na strani delavcev in Vlada Republike Slovenije na strani delodajalca, zato ima naravo kolektivne pogodbe, ker ureja pravice in obveznosti strank v zvezi s s plačilom za delo (drugi in tretji člen Zakona o kolektivnih pogodbah). Na podlagi Sporazuma je nasprotna udeleženka z reprezentativnimi sindikati v Policiji sklenila Dogovor o kriterijih in merilih za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta z dne 6. 2. 2019 (Dogovor), ki vsebuje konkretne pravice iz delovnega razmerja, kar pa je sodišče prve stopnje zanemarilo. V sklepu X Pdp 1180/2014 je pritožbeno sodišče kot kolektivno pogodbo prepoznalo del sporazuma, v katerem je bila določena konkretna višina za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ker so se podpisniki sporazuma na delodajalčevi strani o samem razponu dogovarjali s socialnimi partnerji. Prav v Dogovoru so določeni natanko tisti elementi, ki jim sodna praksa priznava naravo kolektivne pogodbe. Pri Sporazumu ne gre za zavezo nasprotne udeleženke za bodoča ravnanja, ki v konkretnem primeru ne vzpostavljajo pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Pravica iz delovnega razmerja je tudi plača, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost (če je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi). Kršitev Sporazuma glede obsega sredstev za delovno uspešnost (15 mio EUR) zagotovo posega v pravico delavca, saj se nanaša na višino delovne uspešnosti, ki bi pripadla delavcu pri plači. Če se ustrezna višina sredstev ne zagotovi, potem delavec ne bo prejel pričakovane delovne uspešnosti. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Pri Sporazumu ne gre le za bodočo zavezo, saj se je že začel izvrševati s sklenitvijo Dogovora in so se zneski, ki so bili predvideni po Sporazumu, že znižali. Pri delovni uspešnosti za mesec januar 2019 je namreč že bila obračunana delovna uspešnost v višini 1,25 mio EUR.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni udeleženki, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) v zvezi z 366. členom ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, prav tako je popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so nasprotna udeleženka na eni strani in predlagatelj ter sindikat A. na drugi strani 27. 12. 2018 sklenili Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev, ki je bil 11. 1. 2019 objavljen v Uradnem listu RS. V III. točki Sporazuma se je nasprotna udeleženka zavezala, da bo v roku 30 dni od podpisa tega sporazuma sprejela posebni vladni projekt z naslovom „Varovanje Schengenske meje EU in obvladovanje problematike ilegalnih migracij“ na podlagi drugega odstavka 22.d člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl., v nadaljevanju - ZSPJS) (prvi odstavek) in da bo Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji, za izvedbo projekta zagotavljala dodatna sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela na podlagi drugega odstavka 22.d člena ZSPJS v višini 15 milijonov evrov letno (drugi odstavek), izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pa bi se morala pričeti izplačevati upravičenim javnim uslužbencem z izplačilom plače od januarja 2019 dalje (tretji odstavek). Osrednji pritožbeni očitek se nanaša na pravno vprašanje, ali ima Sporazum naravo kolektivne pogodbe ter ali nasprotna udeleženka krši določbe III. točke Sporazuma, in sicer glede načina in višine izplačil sredstev v višini 15 milijonov EUR letno.

7. Glede na določbe Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP, Ur. l. št. 43/2006 in nasl.) so stranke kolektivnih pogodb sindikati oziroma združenja sindikatov kot stranka na strani delavk in delavcev, na strani delodajalcev pa so stranka delodajalke in delodajalci oziroma združenja delodajalcev (prvi odstavek 2. člena ZKolP). Kolektivna pogodba lahko v normativnem delu vsebuje določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci, ter zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu (drugi odstavek 3. člena ZKolP). Kolektivna pogodba se objavi v Uradnem listu RS (drugi odstavek 9. člena ZKolP). Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da Sporazum izpolnjuje formalna kriterija za kolektivno pogodbo, ker so ga podpisali reprezentativni sindikati in delodajalec prav tako pa je bil Sporazum objavljen v uradnem listu. Vendar pa Sporazum v III. točki ne izpolnjuje vsebinskega kriterija, da bi lahko pridobil naravo kolektivne pogodbe. Sporazum ne vzpostavlja, spreminja ali ukinja pravic iz delovnega razmerja. V III. točki Sporazuma je urejena zaveza nasprotne udeleženke za bodoče ravnanje, da bo v dogovorjenem roku sprejela posebni vladni projekt na podlagi 22.d člena ZSPJS in da bo Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji, za izvedbo projekta zagotavljala dodatna sredstva za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela na podlagi drugega odstavka 22.d člena ZSPJS v višini 15 milijonov evrov letno. Zaveza Vlade RS v omenjeni točki Sporazuma se nanaša na znesek 15 mio EUR, ki ga bo na makro ravni namenila Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji. Ne gre pa za konkretizirano zavezo, ki bi se nanašala na posamičnega delavca, zaposlenega v Policiji, na mikro ravni, drugače kot je v zadevi X Pdp 1180/2014 (točka 8).

8. Nadaljnji pritožbeni očitek, da se je Sporazum že začel izvrševati, za rešitev obravnavanega spora ni bistven. Prav tako ni odločilno, da je bil na podlagi Sporazuma sklenjen Dogovor, ki je zavezo iz Sporazuma konkretiziral. Predlagatelj v kolektivnem sporu ni zatrjeval, da bi bil Dogovor kršen.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog potem, ko je ugotovilo, da Sporazum nima narave kolektivne pogodbe. Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe drugega odstavka 365. člena ZPP pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti.

10. Pritožbeno sodišče je sklenilo, da predlagatelj in nasprotna udeleženka sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka glede na določbo 154. člena ZPP. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, nasprotna udeleženka pa z odgovorom na pritožbo ni v ničemer pripomogla k odločanju pritožbenega sodišča, zato ni bil potreben za postopek.