Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: "Ali je načelo sorazmernosti v skladu z neposredno uporabljivimi določbami členov 16 in 42 Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) potrebno razlagati na način, da je treba plačila za uporabo frekvenc v primeru njihove dejanske nerazpoložljivosti ob upoštevanju geografskega območja in časovnega obdobja, ko je bila uporaba frekvenc bistveno otežena ali onemogočena, sorazmerno znižati?"

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: "Ali je načelo sorazmernosti v skladu z neposredno uporabljivimi določbami členov 16 in 42 Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev) potrebno razlagati na način, da je treba plačila za uporabo frekvenc v primeru njihove dejanske nerazpoložljivosti ob upoštevanju geografskega območja in časovnega obdobja, ko je bila uporaba frekvenc bistveno otežena ali onemogočena, sorazmerno znižati?"

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo toženke št. 4261-16/2022/209 z dne 31. 3. 2022. Z navedeno odločbo je toženka tožnici naložila plačilo letnega nadomestila za uporabo frekvenc za leto 2022 v skupnem znesku 281.376,00 EUR. Tožnica je s tožbo izpodbijala 1.1.6. točko izreka navedene odločbe, s katero ji je bilo naloženo plačilo 28.800,00 EUR.

2.Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da gre pri navedenem plačilu po njegovi vsebini za pristojbino, ki pokriva stroške delovanja agencije, torej upravno pristojbino iz 12. člena Direktive o odobritvi(1) oziroma iz 16. člena Direktive EECC.(2) Višina te pristojbine pa se po praksi SEU(3) določi v odnosu do stroškov upravnega delovanja agencije (upravljanje, nadzor, mednarodno sodelovanje, analize trga itd.), ob tem pa mora biti določena objektivno, transparentno in sorazmerno. Ker ta pristojbina pokriva stroške upravnega delovanja agencije, njena višina (za razliko od pristojbine za pravico uporabe) ni odvisna od dejanske uporabe dodeljenega radiofrekvenčnega spektra oziroma od potencialne nemožnosti uporabe s strani imetnika pravice. Ker obstoj motenj v spektru terja povečanje regulatorne dejavnosti agencije, bi bilo zmanjšanje teh pristojbin v primeru motenj celo v nasprotju z namenom, zaradi katerih so te pristojbine vzpostavljene. Zahtevo po sorazmernosti iz direktiv je zato treba razlagati tako, da so vsi imetniki pravic radiofrekvenčnega spektra (bodisi na podlagi obvestila bodisi na podlagi odločb) sorazmerno in enakomerno obremenjeni s kritjem stroškov regulatornega delovanja agencije, ne pa glede na dejansko razpoložljivost določenega radiofrekvenčnega spektra na nekem območju, saj se slednje upošteva le pri pristojbinah za pravico uporabe.

3.Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4.Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz druge alineje prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Gre namreč za pomembno pravno vprašanje pravne narave pristojbin, kakršna je bila naložena v konkretnem primeru, in nadalje, kako opredelitev te pristojbine bodisi kot upravne pristojbine bodisi kot pristojbine za uporabo frekvence vpliva na možnost imetnika pravice do uporabe frekvence zahtevati znižanje pristojbine zaradi dejanske nemožnosti rabe. Odgovor na to vprašanje je pomemben za pravilno opredelitev in odmerjanje pristojbin za uporabo radijskih frekvenc tudi po trenutno veljavnem Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2),(4) pomemben pa je tudi za pravilno uporabo prava EU na tem področju, predvsem Direktive o odobritvi in Direktive EECC.

6.Ker je odgovor na to vprašanje pomemben za zagotovitev pravne varnosti in za razvoj prava preko sodne prakse, je Vrhovno sodišče revizijo glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa, dopustilo.

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Direktiva 2002/20/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi).

Op. št. (2)Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (prenovitev).

Op. št. (3)Npr. sodbi C-71/12, tč. 21 do 23; C-228/12 do C-232/12, tč. 36 do 41.

Op. št. (4)V času izdaje izpodbijane odločbe je sicer veljal ZEKom-1.