Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Značilnost sklepov procesnega vodstva, zoper katere ni dovoljena samostojna pritožba, je, da ne postanejo samostojno materialno pravno pravnomočni. Sodišče zato na te sklepe ni vezano in jih lahko vselej spremeni, če ugotovi, da niso bili potrebni.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca J. L. zoper sklep z dne 1.2.2010, s katerim je določilo predujem za stroške sodnega izvedenca in ga naložilo v plačilo nasprotnemu udeležencu J. L. Zoper sklep se je nasprotni udeleženec J. L. pravočasno pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. čl. ZPP, v zvezi z 31. in 32. čl. ZNP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V obrazložitvi pritožbe navaja, da določbi 363. čl. ZPP in 37. čl. ZNP ne govorita o tem, da zoper sklepe, kakršnega je izdalo sodišče 1.2.2010, ni pritožbe. Nadalje opozarja, da po zaključenem naroku sodišče ne more več izdajati procesnih sklepov. Sklep z dne 1.2.2010 je nezakonit in nima nobene podlage v procesnih določbah ZPP in ZNP, izdan je bil v teku postopka in je zato pritožba zoper ta sklep dopustna, izpodbijani sklep pa zato nezakonit. S tem, ko je sodišče po zaključku postopka izdalo sklep z dne 1.2.2010, ne da bi ponovno odprlo zadevo in razpisalo narok ter o vlogah nasprotnika obvestilo druge stranke, je bistveno kršilo določbo 8. in 9. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Z izdajo izpodbijanega sklepa pa je sodišče še intenzivneje kršilo procesne pravice pritožnika. Za postavitev nove izvedenke po zaključenem naroku ni bilo nobenega zakonskega razloga, niti potrebe, ki jo predvideva 254. čl. ZPP. Sodišče je ravnalo arbitrarno in samovoljno, kar ima za posledico kršitev ustavne pravice do poštenega sojenja ostalih strank. Sodišče je tudi v nepravdnem postopku dolžno dokaze dopustiti in izvajati izključno na naroku in pri tem upoštevati tudi določilo 286. čl. ZPP, ki velja tudi za nepravdne postopke. Sodišče nestrinjanja nasprotnika J. L. z izvedencem F. M. ne more reševati z imenovanjem novega izvedenca. Če nasprotnik na lastne stroške želi novo cenitev, naj si tako cenitev izposluje izven obravnavanega postopka. Ponovno opozarja na določbi 243., 245. in 244/1 čl. ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, v posledici pa tudi sklep z dne 1.2.2010, in prvemu sodišču naloži, da postopek zaključi tako, kot je bilo odločeno na naroku 14.1.2010. Pritožba ni utemeljena.
Pritožba ne izpodbija presoje sodišča prve stopnje, da ima sklep z dne 15.3.2010 pravno naravo sklepa procesnega vodstva, zoper katerega samostojna pritožba ni dovoljena – glej 3. odst. 270. čl. ZPP v zvezi z 37. čl. ZNP. Značilnosti teh sklepov je, da ne postanejo samostojno materialno pravno pravnomočni. Sodišče zato na te sklepe ni vezano in jih lahko vselej spremeni, če ugotovi, da niso bili potrebni. Zakon v 363. čl. ZPP določa, da je zoper sklepe sodišča prve stopnje načeloma vedno dovoljena pritožba, razen če ni z zakonom izključena. 14. točka 1. odst. 270. čl. ZPP med sklepi procesnega vodstva navaja tudi sklep o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj. Drugi odstavek 363. čl. ZPP določa, da v primeru, če zakon določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da gre za sklep, zoper katerega pritožba ni dovoljena, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP pritožbo J. L. zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje, v delu, ki se nanaša nanj, potrdilo. Ker pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, so pritožbene navedbe o napačnem pravnem pouku, o tem, da je bil sklep o predujmu izdan po zaključenem naroku, ne da bi sodišče ostale stranke seznanilo s predlogom drugega udeleženca in o tem, da angažiranje novega izvedenca ni potrebno, neodločilnega pomena. Na te navedbe pritožbeno sodišče zato ne bo odgovarjalo (1. odst. 360. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Te ugovore bo lahko upoštevalo le prvo sodišče v nadaljevanju postopka.