Jedro

Glede na razpisno dokumentacijo je pravilna odločitev, da jedi, ki jih je tožnik prijavil kot vegetarijanske, spadajo v kategorijo - (T) testenine, njoki, lazanje, rižote.

Točkovanje je bilo izvedeno pravilno, prijavitelji so imeli možnost, da se seznanijo z relevantnimi stališči glede Javnega razpisa, pravilna pa je tudi odločitev, da se glede na pogoje Javnega razpisa in doseženo število točk, vloga tožnika zavrne. Obrazložitev prvostopenjskega akta je skupaj z dopolnitvijo v drugostopenjskem aktu zadostna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. 41022-238/2012/2 z dne 12. 11. 2012 je Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve odločilo, da se vlogi tožeče stranke za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane v letih 2013 in 2014, za prijavljeno lokacijo ..., ne ugodi. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je strokovna komisija pregledala in ocenila vlogo na podlagi pogojev in meril, navedenih v javnem razpisu in Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije ter ugotovila, da tožnik kot predlagatelj ni dosegel vsaj 40 % (to je 38) možnih točk, ki so pogoj za izbiro. Pojasni, da je tožnik pri merilu št. 1 dosegel 10 točk, pri drugem merilu 12 točk, pri četrtem merilu 5 točk, pri petem merilu 3 točke ter pri osmem merilu 6 točk, kar je skupaj 36 točk in je zato odločeno, kot izhaja iz izreka.

Tožnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve s sklepom št. 41022-238/2012/6 z dne 4. 12. 2012 zavrnilo. V obrazložitvi najprej povzame potek postopka in pritožbene navedbe. Sklicuje se na Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik) in poudari, da je komisija skladno z njegovim 225. členom opravila strokovni pregled popolnih vlog ter jih ocenila na podlagi pogojev in meril iz Javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2013 in 2014 (v nadaljevanju Javni razpis) oziroma razpisne dokumentaciji. Nato ugotavlja, da je bila vloga tožnika ocenjena s 36 točkami ter s tem ni bil dosežen pogoj za izbiro, ki je najmanj 38 točk. Tožnik je pri merilu št. 2 prejel točke za - (T) testenine, njoke, lazanje, rižote, - (M) mesne jedi, - (R) ribje jedi, - (J) jedi na žlico, - (S) solate in – (P) pizze, kar je skupaj 12 točk. V okviru tega merila pa ni prejel točk za kategorijo - vegetarijanske jedi, saj jedi, ki jih je prijavil kot vegetarijanske (svedri z zelenjavo, zelenjavna lazanja in svedri s paradižnikom), spadajo v kategorijo - testenine, njoki, lazanje, rižote. Tako tolmačenje izhaja tudi iz odgovorov na vprašanja, ki so bili v času roka prijave na Javni razpis objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in so še vedno tam. Tako je v odgovoru št. 56 zapisano: „Zelenjavna lazanja spada pod testenine, njoke, lazanje, rižote“, v odgovoru št. 97 pa: „Pri merilu št. 2 je iz same tabele pestrosti ponudbe razvidno, kam spada kakšna jed. Rezanci spadajo pod skupino testenine, njoki, lazanje, rižote“. Jedi v Smernicah zdravega prehranjevanja za študente z jedilniki pa niso razvrščene glede na drugo merilo (pestrost ponudbe). Tožniku je bil tako na podlagi 227. člena Pravilnika izdan sklep, s katerim vlogi ni bilo ugodeno.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sklicuje se na določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in meni, da obrazložitev izpodbijane odločbe (pravilno sklepa) ni ustrezna, saj se je ne da preizkusiti. Ker odločba ne vsebuje odločilnih dejstev, so bila bistveno kršena pravila upravnega postopka. Gre za absolutno bistveno kršitev postopka, saj neobrazložen sklep tožniku odvzema možnost konkretiziranega pravnega varstva. Meni, da tega tudi odločba druge stopnje ne more spremeniti. V slednji so razlogi za odločitev sicer pojasnjeni, vendar tožniku v tej fazi postopka to ne pomaga več.

Dodaja, da je izpodbijani sklep nezakonit tudi na podlagi 227. člena Pravilnika. Neposredni uporabnik mora namreč v obrazložitvi navesti razloge za svojo odločitev. Prav tako ni jasno zakaj je bilo tožniku pri drugem merilu priznano (le) 12 točk. Ker se drugostopenjski organ ni opredelil do pritožbenih navedb glede pomanjkljive odločbe organa prve stopnje, je tudi odločba druge stopnje nejasna in brez razlogov o odločilnih dejstvih. Pripominja, da je v zadevi tako na prvi kot na drugi stopnji odločal isti organ, kar ni dopustno.

Ne glede na procesne pomanjkljivosti pa je odločitev tudi vsebinsko zmotna. Tekom postopka je tožnik vpogledal v ocenjevalni list in ugotovil, da mu je bilo pri merilu št. 2 priznanih 12 točk od možnih 16, saj ni prejel nobene točke za kategorijo - vegetarijanske jedi (V) in kategorijo - hitra hrana in sendviči (H+S). Meni, da je takšna odločitev napačna, saj tožnikova ponudba vsebuje 3 vegetarijanske jedi, kar je navedel v ponudbi (v tabeli merilo št. 2 in tudi v tedenskem jedilniku, kjer je kot vegetarijanske jedi z označbo (V) označil svedre z zelenjavo, zelenjavno lazanjo in svedre s paradižnikom). S tem ponudba izpolnjuje razpisne pogoje za priznanje točk za vegetarijansko jed. Tožnik je v ponudbo vključil 24 različnih kosil, od tega 4 iz prve kategorije (T), 6 iz druge (M), po 2 iz tretje (R) in četrte (J), 4 iz pete in po tri iz šeste (V) in sedme (P) ter s tem izpolnil razpisno merilo pestrosti in bi mu morali biti priznani dodatni dve točki.

Opozarja, da je izpolnil tudi pogoj, da je eno jed mogoče uvrstiti le v eno kategorijo pestrosti (torej npr. solata se šteje samo med solate, ne pa med vegetarijanske jedi), saj je v svoji ponudbi navedel 24 različnih kosil in nobene od predlaganih treh vegetarijanskih jedi ni označil tudi kot katero od drugih predlaganih kategorij. Razpisne dokumentacije ni mogoče tolmačiti drugače kot na podlagi vnaprej postavljenih pogojev in kasnejša pojasnila ter odgovori na vprašanja, ki naj bi bili objavljeni na spletni strani, tega ne morejo spremeniti. Meni, da je bil ocenjen nepravilno, saj mu na podlagi razpisnih pogojev pri merilu št. 2, pripada 14 točk. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in vlogi tožnika ugodi ter v zadevi odloči samo, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo odločitev dodatno pojasnjuje in sodišču predlaga naj tožbo zavrne.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost sklepa, izdanega v postopku Javnega razpisa, na katerem je bila vloga tožnika zavrnjena. Med strankama ni sporno, da je tožnik v postopku Javnega razpisa kot vegetarijanske jedi prijavil in z označbo (V) označil svedre z zelenjavo, zelenjavno lazanjo in svedre s paradižnikom. Sporna med strankama je odločitev tožene stranke, da se te jedi uvrščajo v kategorijo – (T) testenine, njoki, lazanje, rižote in ne med vegetarijanske jedi.

Kot je navedeno v sklepu drugostopenjskega organa, izhaja pa tudi iz podatkov upravnih spisov, je v obravnavani zadevi strokovna komisija, skladno z 225. členom Pravilnika, opravila strokovni pregled popolnih vlog in jih nato na podlagi pogojev in meril, določenih v Javnem razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji, ocenila. Tožnik sicer v tožbi zatrjuje, da je zadostil vsem pogojem razpisa in v ponudbo vključil 24 različnih kosil in izpolnil razpisno merilo pestrosti s primeroma zapisanimi vegetarijanskimi jedmi in tudi označil, katere jedi šteje za vegetarijanske (V), vendar po presoji sodišča s tem ugovorom ne more uspeti. Glede na razpisno dokumentacijo je namreč tudi po oceni sodišča pravilna odločitev, da jedi, ki jih je tožnik prijavil kot vegetarijanske, spadajo v kategorijo - (T) testenine, njoki, lazanje, rižote. V zadevi je prav tako pomembno, da taka razlaga izhaja tudi iz odgovorov na vprašanja, ki so bili v času teka roka prijave na Javni razpis objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V Javnem razpisu je namreč v točki 15 določeno, da lahko ponudniki podajajo vsebinska vprašanja na elektronski naslov najkasneje štiri dni pred koncem roka za oddajo vlog in da bodo odgovori na pisna vprašanja objavljeni na spletni strani ministrstva, ki je tudi navedena. Čim je pa tako, je bilo po presoji sodišča točkovanje izvedeno pravilno, prijavitelji so imeli možnost, da se seznanijo z relevantnimi stališči glede Javnega razpisa, pravilna pa je tudi odločitev, da se glede na pogoje Javnega razpisa in doseženo število točk, vloga tožnika zavrne.

V zvezi s tožbenim ugovorom, da ni dopustno, da je v zadevi tako na prvi kot na drugi stopnji odločal isti organ sodišče pripominja, da je, glede na 231. člen Pravilnika zoper sklep oziroma obvestilo dovoljena pritožba, če je na prvi stopnji odločalo ministrstvo, razen če gre za odločanje po ZUP. O pritožbi mora ministrstvo odločiti s sklepom v roku 15 dni. Pritožbe tako po 231. členu Pravilnika ni mogoče obravnavati v smislu rednega pravnega sredstva z učinki, ki ga ima pritožba po ZUP, temveč le kot v 9. členu ZUP predpisan način zagotavljanja pravice stranke do izjave v postopku. Oba sklepa zato predstavljata odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku, v katerem se na zahtevo stranke (pritožbo) utemeljenost odločitve (prvega sklepa) še naknadno preveri.

Glede na tožbene ugovore o nezadostni obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče ugotavlja, da je obrazložitev prvostopenjskega akta skupaj z dopolnitvijo v drugostopenjskem aktu zadostna. Ob tem tožnik niti ne navaja, da ne bi imel možnosti, da se v celoti seznani s potekom in rezultati točkovanja.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji sklepa pravilno ugotovljeno, izpodbijani sklep je pravilen in na zakonu utemeljen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.