Jedro

Pri priznavanju posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane na podlagi 108. člena ZDoh-1 se sredstva, ki jih je prejela žena davčnega zavezanca iz naslova starševskega dodatka, upoštevajo kot njena lastna sredstva za preživljanje v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDoh-1.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Velenje z dne 4. 7. 2008, s katero je prvostopenjski davčni organ v ponovljenem postopku odločil, da se revidentu za leto 2005 odmeri dohodnina v znesku 2.527,07 EUR ter da razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačanimi akontacijami dohodnine znaša 463,12 EUR in je poravnana. Drugostopenjski davčni organ je z odločbo z dne 27. 2. 2009 zavrnil revidentovo pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega davčnega organa.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke, pri tem pa tudi samo pojasnjuje pravilnost odločitve upravnih organov in utemeljuje zavrnitev tožbenih ugovorov.

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z izpolnjevanjem pogoja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, (odločitev o pomembnem pravnem vprašanju). Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi ter odloči o stroških postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je revident izkazal, da gre v obravnavani zadevi po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju: ali so sredstva iz naslova starševskega dodatka, ki jih na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP) prejel zakonec davčnega zavezanca za dohodnino, lastna sredstva zakonca zavezanca, ki se upoštevajo pri uveljavljanju posebne davčne olajšave za vzdrževane družinske člane na podlagi 109. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-1). O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9. V obravnavani zadevi je revident kot zavezanec za dohodnino uveljavljal posebno davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane na podlagi 108. člena ZDoh-1, in sicer za tri otroke in ženo. Sporna ni olajšava za tri otroke, ampak za ženo J. L., ki so ji bila v letu 2005 izplačana sredstva iz naslova starševskega dodatka v višini 479.279,00 SIT (poleg tega je prejela dohodek iz naslova dividend, ki se upošteva v neto znesku 7.155,00 SIT).

10. V 108. členu ZDoh-1 je določena posebna davčna olajšava za rezidente, ki vzdržujejo družinske člane, na podlagi katere se jim prizna zmanjšanje letne davčne osnove. Po določbi prvega odstavka 109. člena ZDoh-1 se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca med drugim šteje tudi zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti, nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta manjša od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 108. člena ZDoh-1 (474.900,00 SIT letno). ZDoh-1 pa ne opredeljuje, kaj se šteje za lastna sredstva za preživljanje.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča sta davčna organa in sodišče prve stopnje sredstva, ki jih je revidentova žena prejela iz naslova starševskega dodatka, pravilno opredelila kot sredstva, ki jih je v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDoh-1 treba upoštevati kot njena lastna sredstva za preživljanje.

12. Starševski dodatek so namreč sredstva, ki jih 58. člen ZSDP opredeljuje kot denarno pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pravico do starševskega dodatka ima mati pod pogoji, določenimi v 59. členu ZSDP (oče oziroma druga oseba pa ob podanih dodatnih pogojih). Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča starševski dodatek, ki ga je v letu 2005 prejela revidentova žena, kot mati (eden od staršev) na podlagi določb ZSDP, treba šteti kot njena lastna sredstva za preživljanje, saj je bila ona upravičenka do teh sredstev. Glede na navedeno, na drugačno presojo ne morejo vplivati revidentove navedbe, da je starševski dodatek vezan na rojstvo otroka in omejen na čas enega leta.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča ni utemeljen revizijski ugovor, da v obravnavanem primeru davčna obveznost ni bila določena z zakonom, ampak s presojo oziroma s predpisom, ki davčne obveznosti sploh ne ureja – ZSDP, s čimer naj bi bil kršen 147. člen Ustave RS. Sporno vprašanje v obravnavani zadevi se nanaša na posebno davčno olajšavo. Posebne davčne olajšave predstavljajo izjemo, in po splošnih pravnih načelih je treba izjeme tolmačiti ozko (restriktivno). Vsaka abstraktna zakonska norma zahteva določeno mero razlage, da jo je mogoče uporabiti v konkretnem primeru. Ker pojma lastnih sredstev za preživljanje ZDoh-1 ne opredeljuje, je prvostopenjsko sodišče pravilno utemeljilo naravo starševskega dodatka na podlagi določb ZSDP, ki ta dodatek predpisuje in ureja, ter ga opredelilo kot lastna sredstva zakonca v smislu določbe prvega odstavka 109. člena ZDoh-1. S tem ni določilo nove ali drugačne davčne obveznosti, kot jo predpisuje ZDoh-1. Zato kršitev določbe 147. člena Ustave RS ni podana.

14. Iz revizijskih navedb izhaja tudi očitek, da določba prvega odstavka 109. člena ZDoh-1 ni jasna, razumljiva in nedvoumna, in da se do uveljavitve ZDoh-1 starševski dodatek ni upošteval kot lastna sredstva družinskega člana, ZDoh-1 pa ne opredeljuje pojma lastnih sredstev družinskega člana. Po presoji Vrhovnega sodišča je določba prvega odstavka 109. člena ZDoh-1 jasna, saj ZDoh-1 starševskega dodatka ni izključil kot sredstev, ki ne vplivajo na uveljavljanje navedene olajšave. Glede na to, da je prej veljavni Zakon o dohodnini – ZDoh tovrstno izključitveno določbo vseboval, je namen zakonodajalca, da se ta sredstva z uveljavitvijo ZDoh-1 upoštevajo kot lastna sredstva družinskega člana, še toliko bolj nedvoumen in razumljiv.

15. Vrhovno sodišče se je na podlagi prvega odstavka 360. člena v zvezi s 383. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 opredelilo do revizijskih navedb, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi, ostale revizijske navedbe pa ocenjuje kot nebistvene in se zato do njih ne opredeljuje.

16. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

17. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).