Jedro

ZKP trenutek nastopa fikcije v primeru vročitve s pritrditvijo na sodno desko, določa, da se šteje pošiljka vročena s pretekom 8 dni od pritrditve; gre za posebno določbo, ki izključuje uporabo drugih določb o računanju rokov, zato lahko fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo oziroma drug dan, na katerega se rok po določbah ZKP ne bi mogel izteči.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže. II. Obsojenec je dolžan plačati 300,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo III K 16130/2012 s 16. 10. 2014 obsojenega K. K. spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja goljufije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 34. členom KZ-1 ter kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1. Za prvo kaznivo dejanje mu je določilo kazen eno leto in devet mesecev zapora, za drugo deset mesecev zapora, nakar mu je izreklo enotno kazen dve leti in šest mesecev zapora. Na podlagi prvega odstavka 56. člena KZ-1 je obsojenemu v izrečeno enotno kazen vštelo čas pridržanja od 6.58 do 16.50 ure dne 27. 3. 2012. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 7. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP pa nagrado in potrebne izdatke zagovornice po uradni dolžnosti. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo II Kp 16130/2012 z 12. 5. 2015 pritožbi obsojenega K. K. in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obsojencu je naložilo plačilo sodne takse v znesku 900,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

2. Obsojenčev zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti (poslani 7. 2. 2018 po pošti priporočeno) uveljavlja vse razloge iz prvega odstavka 420. člena ZKP, iz katerih je možno vložiti to izredno pravno sredstvo, s predlogom da Vrhovno sodišče RS zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, obsojenca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da razveljavi sodbo sodišča prve in druge stopnje ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Predlaga odložitev izvršitve pravnomočne sodbe; v zvezi s pravočasnostjo vložene zahteve za varstvo zakonitosti pa navaja, da je bila drugostopenjska sodba obsojencu vročena 7. 11. 2017 s pritrditvijo na sodno desko, da je postala pravnomočna 5. 6. 2015, izvršljiva pa 7. 11. 2017. Zahteva za varstvo zakonitosti je vložena v tromesečnem zakonskem roku in je po vložnikovi presoji pravočasna.

3. Iz spisa je v obravnavani zadevi razvidno, da je prvostopenjsko sodišče že dne 2. 11. 2015 izdalo trajno odredbo za privedbo obsojenca zaradi vročitve sodnih pisanj (prvostopenjske sodbe), saj ga sodišče kljub razpisanemu iskanju ni moglo izslediti (listovna številka 2131), tako da je bila trajna odredba za privedbo obsojenca preklicana 26. 10. 2017 (listovna številka 2762). Zato je, glede na navedeno, sodišče v zvezi z vročanjem drugostopenjske sodbe ravnalo v skladu z določbo četrtega odstavka 120. člena ZKP, s katero je urejeno vročanje sodbe s pritrditvijo na sodno desko. Po navedeni zakonski določbi mora sodišče obdolžencu, ki ima zagovornika, njemu in njegovemu zagovorniku pisanja iz drugega odstavka tega člena vročiti po določbah 119. člena tega zakona (nadomestna vročitev); v takem primeru teče rok za vložitev pravnega sredstva oziroma odgovora na pritožbo od zadnje vročitve; če obdolžencu ni mogoče vročiti odločbe oziroma pritožbe, ker ni sporočil spremembe naslova ali prebivališča, se odločba oziroma pritožba pritrdi na sodno desko in se po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev. Gre za pravno fikcijo, katere namen je v določitvi trenutka, od katerega prične teči za stranko zakonski rok za vložitev pravnega sredstva, oziroma trenutka, s katerim nastopijo pravne posledice, čeprav stranka pisanja ni prevzela. Zakonodajalec je trenutek nastopa fikcije vročitve, torej trenutek, od katerega se pisanje šteje za vročeno stranki, čeprav ga ni dvignila oziroma prevzela, določil z besedno zvezo „po preteku osmih dni šteje, da je bila opravljena veljavna vročitev“. Gre za posebno določbo, ki izključuje uporabo drugih določb ZKP o računanju rokov (torej tudi določbe o izteku rokov). Zato lahko fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, torej tudi na dan, na katerega se po določbah četrtega odstavka 88. člena ZKP rok ne bi mogel izteči.1

4. Na podlagi dne 18. 10. 2017 izdane odredbe (listovna številka 2761) je sodišče dne 27. 10. 2017 pritrdilo sodbo na sodno desko (ter jo snelo 14. 11. 2017) ter je s pretekom osmih dni (sobota 4. 11. 2017) nastopila pravna fikcija, da je bila vročitev drugostopenjske sodbe z navedenim (osmim) dnem opravljena.

5. Po določbi tretjega odstavka 421. člena ZKP smeta obdolženec in zagovornik vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti v treh mesecih od zadnje vročitve pravnomočne sodne odločbe obdolžencu oziroma zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP); ta se je v obravnavanem primeru ob upoštevanju določb tretjega in drugega odstavka 88. člena ZKP iztekel v ponedeljek 5. 2. 2018. Zato je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je obsojenčev zagovornik vložil priporočeno po pošti šele 7. 2. 2018, sodišče pa jo je prejelo 9. 2. 2018, prepozna.

6. Odločitev o plačilu sodne takse temelji na določbah 98.a člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP. Višina odmerjene takse temelji na tarifni številki 7114 in 7153 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah.

7. Prepozno zahtevo za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP.

1 Primerjaj z načelnim pravnim mnenje Občne seje VS RS z 14. 1. 2015.