Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vložena zoper t. i. drugo odločbo, ne pa zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, po pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru II K 24080/2018 z dne 30. 7. 2026 pa obsojenec niti nima več pravnega interesa za vztrajanje pri predlogu za prekinitev izvršitve izpodbijane pravnomočne sodbe. Posledično je sodišče predlog za odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe, podan v zahtevi za varstvo zakonitosti, zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Mariboru s sodbo II Kr 24080/2018 z dne 16. 3. 2026 razsodilo, da se stranska denarna kazen v višini 1.050,00 EUR, ki je bila obsojenemu A. A. (v nadaljevanju obsojenec) izrečena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 24080/2018 z dne 19. 2. 2019, izvrši tako, da se obsojencu na podlagi prvega odstavka 87. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) določi petnajst dni zapora. Če obsojenec plača izrečeno stransko denarno kazen, se izvrševanje zapora ustavi. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo VII Kp 24080/2018 z dne 2. 6. 2026 pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojenca pa oprostilo plačila sodne takse.

2.Zoper pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, da prvostopenjsko sodišče odredi prekinitev izvršitve kazni zapora v trajanju 15 dni do odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti.

3.Na zahtevo je odgovoril vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina, ki predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrne, glede predloga za prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe pa se ni opredelil.

4.Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v šestem odstavku 421. člena določa, da če je obdolženec na prostosti, se v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je v njegovo korist vložena zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek in s katero mu je bila izrečena kazen zapora, lahko predlaga, da se izvršitev te odločbe odloži. Če je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obdolženec ali zagovornik, mora vlagatelj nemudoma obvestiti vrhovno sodišče o tem, da obdolženec ni več na prostosti. Peti odstavek 423. člena ZKP pa določa, da če je podan predlog za odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe po šestem odstavku 421. člena, vrhovno sodišče o njem odloči s sklepom po prejemu odgovora Vrhovnega državnega tožilstva, predlogu pa ugodi, če pri obravnavanju predloga zahteve za varstvo zakonitosti ne zavrže (drugi odstavek 423. člena), če zahteva za varstvo zakonitosti ni očitno neutemeljena (drugi odstavek 425. člena) in če so podani pogoji iz šestega odstavka 421. člena tega zakona. Vrhovno sodišče s sklepom prekine izvršitev pravnomočne sodne odločbe, če predlogu ugodi po tem, ko je obdolženec že nastopil kazen zapora.

5.Iz petega odstavka 423. člena ZKP tako izhaja, da je za odločanje o predlogu za odložitev ali prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe, podanem v zahtevi za varstvo zakonitosti, vselej pristojno Vrhovno sodišče. Posledično je v obravnavani zadevi, kljub podanemu predlogu, naj o prekinitvi izvršitve kazni zapora odloča sodišče prve stopnje, o navedenem predlogu odločal senat Vrhovnega sodišča.

6.V predmetni kazenski zadevi je bil kazenski postopek zoper obsojenca pravnomočno končan s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 24080/2018 z dne 19. 2. 2019, pravnomočno dne 20. 3. 2019, s katero je bil obsojenec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1, zavrnjena pa je bila obtožba, po kateri naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena v zvezi s 54. členom KZ-1. V obsodilnem delu je bila obsojencu izrečena kazen deset mesecev zapora, ki se nadomesti s 600 urami dela v splošno korist, ter stranska denarna kazen v višini 1.050,00 EUR.

7.Obsojenec je stransko denarno kazen v celoti plačal dne 28. 7. 2026, zaradi česar je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom II K 24080/2018 z dne 30. 7. 2026 izvrševanje kazni zapora v trajanju petnajst dni, izrečene z uvodoma navedeno izpodbijano pravnomočno sodbo, ustavilo.

8.Glede na to, da je bila v obravnavanem primeru zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper t. i. drugo odločbo, ne pa zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, po pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru II K 24080/2018 z dne 30. 7. 2026 pa obsojenec niti nima več pravnega interesa za vztrajanje pri predlogu za prekinitev izvršitve izpodbijane pravnomočne sodbe, je sodišče predlog za odložitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe, podan v zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru VII Kp 24080/2018 z dne 2. 6. 2026, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 24080/2018 z dne 16. 3. 2026, zavrglo.

9.Zoper ta sklep ni pritožbe (četrti odstavek 399. člena ZKP).