Up-170/04 - 4

6. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 23. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper:

se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V kazenskem postopku, ki je tekel na podlagi obtožbe pritožnika kot subsidiarnega tožilca, je bil obdolženec pravnomočno oproščen kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe po prvem odstavku 134. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ). Zoper pravnomočno oprostilno sodbo je pritožnik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki je bila kot nedovoljena zavržena.

2.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočno oprostilno sodbo in zoper sklep o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti. Zatrjuje kršitev 14., 22., 23., 34. in 35. člena Ustave. Meni, da postopek, ki je privedel do izpodbijane sodbe, ni bil pošten. V zvezi z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča navaja, da mu to sodišče ni nudilo pravne zaščite, ker njegove vloge ni odstopilo v obravnavanje in pobudo Vrhovnemu državnemu tožilcu, ki bi lahko vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.

B.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Po določbi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če jo je vložila neupravičena oseba. Ustavni pritožnik je v kazenskem postopku, ki se je končal z izpodbijano oprostilno sodbo, nastopal kot subsidiarni tožilec.

5.Po stališču Ustavnega sodišča zgolj to, da je bil pritožnik kot subsidiarni tožilec stranka v kazenskem postopku, še ne pomeni, da je upravičen vložiti ustavno pritožbo. Iz 22. člena Ustave namreč izhaja, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih, za tak položaj pa v primeru subsidiarnega tožilca ne gre.

To, da ima oškodovanec v nekaterih primerih možnost prevzeti oziroma nadaljevati kazenski pregon zoper tistega, ki je s kaznivim dejanjem posegel v njegove pravice, namreč še ne pomeni, da ima tudi ustavno varovano pravico doseči kazensko obsodbo. S kazensko sodbo se namreč odloča o kazenski odgovornosti ali nedolžnosti domnevnega storilca kaznivega dejanja. Ne glede na izid kazenskega postopka pa se neposredno ne odloča o materialnopravnem položaju ali pravicah upravičenega tožilca. Glede na to subsidiarnemu tožilcu zgolj s tem, da je bil obdolženec v kazenskem postopku (pravnomočno) oproščen od obtožbe, ne more biti kršena nobena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. To pa ne pomeni, da subsidiarni tožilec ne uživa temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku. Povedano pomeni le, da jih ni mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo. Enako je Ustavno sodišče odločilo tudi v sklepu št. Up-285/97 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/2001 in OdlUS X, 115).

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo. Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer