Jedro

Tožnik je z delom zahtevka pravnomočno uspel in so v tem delu podani pogoji za izvršbo, zato izdaja začasne odredbe za zavarovanje (pravnomočno prisojene) denarne terjatve ni več mogoča (267. člen ZIZ). Prav tako ni mogoča za zavarovanje terjatve, za katero je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ni nastala (tretji odstavek 278. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 264. člena ZIZ).

Izrek

I.Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

II.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Oris zadeve

1.Tožnik je bil pooblaščenec pokojnih A. A., B. B. in C. C. v denacionalizacijskem postopku pred Upravno enoto Tržič. Zoper pooblastiteljice oziroma njihove pravne naslednike je vložil tožbe za plačilo provizije za zastopanje, sodišče prve stopnje jih je obravnavalo v združenem postopku. Skupno je tožnik zahteval 10.039.771,06 EUR.

Odločitvi nižjih sodišč

2.Sodišče prve stopnje je tožnikovim zahtevkom delno ugodilo. Skupno mu je prisodilo znesek 626.252,06 EUR od zahtevanih 10.039.771,06 EUR. Višje zahtevke je zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožnika in dedinj po prvi toženki ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Predlog za dopustitev revizije

4.Tožnik je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"1. Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da dogovor med tožečo stranko in toženimi strankami predstavlja zgolj in samo mandatno razmerje, čeprav so bili pogoji dogovora taki, da tožeča stranka pridobi plačilo le v primeru uspešno izpeljane denacionalizacije (upoštevaje dejstvo, da je tožeča stranka izvajala številne storitve, ki so rezultirale v povečanju premoženja toženih strank že od leta 1999 dalje in za le-te ni prejela nobene odmene)?

2. Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo (99. člen ZOR), in presodilo, da znesek v višini 10 milijonov DEM, ki je naveden v notarsko overjeni izjavi z dne 20. 9. 2002 predstavlja fiksno določeno vrednost za obračun nagrade (14% provizija), zlasti ob upoštevanju dejstva, da vrednost premoženja, ki je bilo predmet denacionalizacije takrat sploh še ni bilo niti približno ocenjeno, ali pa se nagrada (14% provizija) odmeri glede na primerljivo tržno vrednost premoženja v času ob vrnitvi premoženja denacionalizacijskim upravičencem?"

Predlog za izdajo začasne odredbe

5.Tožnik je naknadno na Vrhovno sodišče vložil še predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.

Odločitev Vrhovnega sodišča

6.Predlog za dopustitev revizije ni utemeljen. Predlog za izdajo začasne odredbe ni dovoljen.

O predlogu za dopustitev revizije

7.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

8.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

O predlogu za izdajo začasne odredbe

9.Skladno z 267. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je začasno odredbo mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo.

10.Sodišče med drugim na dolžnikov predlog ustavi postopek z začasno odredbo in razveljavi opravljena dejanja, če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala (tretji odstavek 278. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 264. člena ZIZ). Iz tega pravila logično izhaja, da v položaju, ko je pravnomočno zavrnjen zahtevek glede neke terjatve, to preprečuje vložitev novega predloga za njeno zavarovanje. Morebiten predlog je zato nedopusten in ga mora sodišče zavreči.

11.Tožnik je z delom zahtevka pravnomočno uspel in so v tem delu podani pogoji za izvršbo, zato izdaja začasne odredbe za zavarovanje (pravnomočno prisojene) denarne terjatve ni več mogoča (267. člen ZIZ). Prav tako ni mogoča za zavarovanje terjatve, za katero je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ni nastala (tretji odstavek 278. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 264. člena ZIZ). Predlog za izdajo začasne odredbe je zato v celoti nedopusten in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Sestava sodišča

12.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 264, 264/1, 264/1-3, 267, 278, 278/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.