Jedro

Ko se zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da sodni izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe je zemljiškoknjižno izvedljiva le v primeru, če zahtevek oziroma izrek sodbe vsebuje vse podatke, ki omogočajo vpis.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo razsodilo, da so tožene stranke dolžne dopustiti geodetsko parcelacijo parc. št. 1111/1 k. o. X, ID znak Y, v obsegu, da bo geometer odmeril pripadajoče zemljišče k stoječi stanovanjski hiši, ležeče med cestami: dovozno cesto k hiši v solasti toženih strank ..., dovozno cesto k ... in poljsko cesto, ki vodi h gospodarskemu poslopju na parceli št. 1111/2 k. o. X, ID znak Y, in kot je to določeno s skico pripadajočega zemljišča k stavbi tožečih strank (P.), ki jo je na naroku dne 27. 5. 2011 izdelala sodna izvedenka za geodezijo mag. M.G., in sicer po varianti 1, ki je sestavni del te sodbe, ker se bo sicer parcelacija opravila na podlagi naročila tožečih strank in te pravnomočne sodbe na stroške toženih strank. Hkrati je odločilo, da pravdne stranke nosijo vsaka svoje pravdne stroške.

2. Zoper navedeno sodbo se zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje prva tožnica. Izrek izpodbijane sodbe je namreč nerazumljiv in neizvršljiv. Sodišče je zahtevku tožnikov očitno le delno ugodilo, vendar ne vedo, v katerem delu zahtevka so zmagali in katero je tisto zemljišče, glede katerega je sodišče njihov zahtevek štelo za neutemeljen. Sodba nima zavrnilnega dela, niti glede tega nima razlogov. Priloga skice je nejasna in nedoločna in sodbe ni mogoče preizkusiti. Tako ni jasno, ali bi naj meja potekala po prvotni zidani steni hleva ali glede na leseno nadstrešnico, ki je bila narejena naknadno. Na skici tudi ni jasno, do kam sega varianta 1, prav tako ne vsebuje nobenih izmer oziroma označb, ki bi geometru po pravnomočnosti omogočila izvršitev sodbe s parcelacijo in zamejničenjem zemljišča. Po skici tudi ni zajeta poljska cesta oziroma ta manjka ravno v delu pred gospodarskim poslopjem, niti ta ni zarisana tako kot je v naravi. Tudi območje nad poljsko cesto pripada tožnikom, saj to zemljo še do današnjega dne obdelujejo, meja pa poteka do panja oreha, stoječega ob dovozni cesti k .... Sodišče je zgornji del tega zemljišča izpustilo oziroma navaja, da meja poteka po polici (poljska cesta), označeni s črno barvo. Da tožnikom pripada tudi to zemljišče (800 m²) pa so potrdile tudi priče P.G., V.V., I.P. in T.S.. Sodišče glede tega nima razlogov. Napačno je sodišče odmerilo tudi stroške postopka, saj je tožnica uspela z večjim delom svojega zahtevka, zaradi zavrnjenega dela pa niso nastali posebni stroški. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Prva toženka prav tako izpodbija sodbo v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče se ne bi smelo opreti na skico izvedenke, ki zajema pod varianto 1 površino, ki ustreza tožnikom (2430m²) in pod varianto 2 (1940m²) predlog, ki ga je na ogledu podala prva toženka, kot zadnjo možnost, ko bi še bila pripravljena skleniti sodno poravnavo. Izvedensko mnenje ne vsebuje strokovnega mnenja, kolikšen del zemljišča bi bil v okolju, v katerem se nahaja stanovanjska hiša tožnikov, potreben za redno rabo zemljišča. Nejasni so razlogi sodbe, ko je na strani 7 izpodbijane sodbe navedeno, da tožniki vseskozi uporabljajo vrt in da se je sodišče odločilo, da se zato pripadajoče zemljišče odmeri po varianti 1, torej za hlevom. Nikjer pa sodišče ni navedlo, da bi tožniki uporabljali tudi zemljišče od škarpe, ki ograjuje vrt in do gospodarskega poslopja (490m²). Sodišče je svojo odločitev oprlo zgolj na izpovedbe prič, ki so jih predlagali tožniki, medtem ko iz izpovedb ostalih prič naj ne bi moglo ugotavljati pogodbene volje strank glede obsega zemljišča, saj je zapustnik M.G. tudi po prenosu lastništva še naprej sam obdeloval celotno zemljišče. Ni pa upštevalo izpovedbe priče U.A., da ji je pokojni J.G. (prvotni toženec) povedal, da naj bi meja potekala po škarpi pred njivo. Njeno pričanje pa je pomembno tudi za presojo verodostojnosti pričanja P.G., ki je tako tekom tega postopka, kakor tudi v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu P 766/2001, kateri se tudi nanaša na potek predmetne meje, izpovedovala različno. Pri ugotavljanju prave pogodbene volje obeh (sedaj že umrlih) strank darilne pogodbe, v kateri se je obdarjenec (prvotni toženec J.G.) zavezal na zapustnika (F.M.G.) prenesti v last pripadajoče zemljišče k stanovanjski stavbi, bi sodišče moralo upoštevati predvsem poravnalno ponudbo J.G. z dne 4. 9. 2003 ter dopis F.G. z dne 14. 10. 2003, s katerim je ta sprejel ponudbo sina J., in po kateri bi meja potekala po sredini vrta, kar vse bi lahko sodišče ugotovilo z vpogledom v prej navedeni spis pravdne zadeve. Dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno še zaradi izpovedb nekaterih drugih prič, ki so tekom postopka prav tako spreminjale svoje izpovedbe oziroma so si izpovedbe med seboj v nasprotju, česar pa sodišče ni pojasnilo. Prva toženka dvomi tudi v nepristranskost sodnice, saj je po izdaji izpodbijane sodbe izvedela, da sta bili prva tožnica in sodnica pred leti sodelavki v isti firmi. Nazadnje še poudarja, da bi pri določitvi funkcionalnega zemljišča bilo potrebno upoštevati določbe darilne pogodbe, v kateri jasno piše, da si F.G. odmeri zemljišče, na katerem stoji hiša in funkcionalno zemljišče. Pri presoji obsega zemljišča, potrebnega za redno rabo zemljišča, bi bilo potrebno upoštevati določila prostorskih aktov Mestne občine XY, po katerih funkcionalna zemljišča stanovanjskih hiš praviloma naj ne bi presegala 600m². Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje, tožnikom pa naloži povrnitev pravdnih stroškov, vključno s stroški pritožbe in zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pravdne stranke odgovorov na pritožbi niso vložile.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. V predmetni zadevi je že pravnomočno odločeno, da so toženci dolžni priznati, da spada v zapuščino po pokojnem F.M.G., solastniški delež do ½ stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem na parc. št. 1111/1, k. o. X, solastnica druge ½ navedene nepremičnine pa je prva tožnica zaradi obstoja zunajzakonske skupnosti s pokojnim. Predmetna zadeva je bila ob prvi predložitvi pritožbenemu sodišču razveljavljena v delu, ki se je nanašal na obseg pripadajočega zemljišča in na njegovo natančno opredelitev. Med strankami je namreč sporno, kakšen obseg zemljišča sta imela v mislih zapustnik (oče) in prvotni toženec (sin) pri sklepanju darilne pogodbe, v kateri se je sin zavezal na očeta v last prenesti zemljišče, na katerem je takrat že bila zgrajena stanovanjska stavba in funkcionalno zemljišče, ki je strankam v naravi znano. V novem sojenju je sodišče razsodilo, da so toženci dolžni dopustiti parcelacijo parcele št. 1111/1, k. o. X, v obsegu, da bo geometer odmeril pripadajoče zemljišče po varianti 1, kot je to določeno s skico izvedenke geodetske stroke.

7. Pritrditi je pritožbi prve tožnice, da takšna odločitev sodišča ni razumljiva in obseg zemljišča ni dovolj določno opredeljen, zaradi česar odločitev tudi ni izvršljiva. Iz samega izreka, katerega sestavni del je skica, ki jo je na naroku izdelala izvedenka geodetske stroke, namreč ni mogoče ugotoviti, kateri del nepremičnine naj bi pripadel tožnikom. V situaciji, kot je obravnavana, ko so tožniki zatrjevali pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine parc. št. 1111/1, k. o. X, sicer opisno (zemljišče med dovozno cesto k hiši v solasti tožencev ..., dovozno cesto k ... in poljsko cesto, ki vodi h gospodarskemu poslopju na parc. št. 1111/2, k. o. X), bi moralo sodišče prve stopnje, kot je sicer na to že enkrat opozorilo v svojem razveljavitvenem sklepu pritožbeno sodišče (I Cp 1130/2010 z dne 26. 10. 2010), s pomočjo izvedenca geodetske stroke natančno ugotoviti meje pripadajočega zemljišča. 8. V danem primeru je namreč ugotovitev lastninske pravice med drugim pogojena s parcelacijo (1) oziroma delitvijo parcele, zaradi česar je potrebna tudi sprememba v temeljni evidenci nepremičnin oziroma zemljiškem katastru. Pri tem je opozoriti na 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), ki je uredil evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe in določil obveznost, da mora stranka sodni odločbi obvezno priložiti elaborat. To pomeni, da je v primerih, ko se zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, potrebno, da sodni izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Elaborat tako predstavlja strokovno podlago za izvedbo postopka evidentiranja parcelacije, ki ga bo opravila geodetska uprava in podlago za tehnično izvedbo sodbe. Vsebino in obvezne sestavine takšnega elaborata pa vsebuje Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.

9. Z navedenim predpisom je torej obveznost priloge elaborata katastrskih sprememb tudi zakonsko predpisana in je le tako mogoča vknjižba lastninske pravice na delu nepremičnine na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Slednja je zemljiškoknjižno izvedljiva le v primeru, če zahtevek oziroma izrek sodbe vsebuje vse podatke, ki omogočajo vpis. Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) v 4. točki 3. člena določa, da je oznaka, kot je vpisana v zemljiškem katastru, identifikacijski znak nepremičnine, slednji pa je tudi predmet pravic in pravnih dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Izrek izpodbijane sodbe pa ne vsebuje nove parcelne številke in tudi ne drugih potrebnih atributov (površine, vrste rabe, meje zemljiško katastrskih točk), kot jih sicer mora vsebovati katastrski elaborat. Sklicuje se le na skico, izdelano na naroku, brez natančnih meritev in označbe točk, ki bi opredeljevale zemljišče, pripadajoče k stanovanjski stavbi tožnikov.

10. V posledici navedenega sodbe ni mogoče preizkusiti, saj obveznost tožencev ni določljiva, posledično pa izrek tudi ni izvršljiv, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sodišče druge stopnje ne more odpraviti. Sodišče prve stopnje bo namreč moralo pozvati izvedenca geodetske stroke na predložitev dopolnjenega izvedenskega mnenja, ki bo vsebovalo primeren elaborat parcelacije. Tožniki pa bodo morali po izdelavi elaborata tudi sami prilagoditi zahtevek tako, da bodo določno opredelili, na kateri novi parceli bi naj pridobili lastninsko pravico oziroma, katera parcela spada v zapuščino.

11. Pritrditi pa je tudi pritožbi tožencev o pomanjkljivi dokazni oceni. O tem, katera dejstva sodišče šteje za dokazana, je namreč potrebno odločati na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Temeljno sporočilo ni prostost dokazne ocene v smislu intimnega prepričanja, marveč k racionalni argumentaciji zavezana dokazna ocena (Zobec v Pravdni postopek; Ur. l. in GV, 2005, 1. knjiga, str. 90). Obrazložitev mora biti taka, da izčrpno in poglobljeno, z umno in razumno argumentacijo prepriča stranke in sodišče druge stopnje. Predvsem pa se je potrebno opredeliti do dokazov, ki so si nasprotujoči, v katerem delu so si nasprotujoči in pojasniti, kateremu od teh dokazov sodišče verjame in kateremu ne ter zakaj. Ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje slednjega ni upoštevalo. Sodišče namreč kljub opozarjanju tožencev na neverodostojno pričanje P.G., ko slednja izpoveduje različno, ne pojasni, zakaj verjame njeni izpovedbi ob zadnjem zaslišanju. Prav tako sodišče le pavšalno zaključi, da se obseg zemljišča odmeri po varianti 1 in da so takšen obseg zemljišča zatrjevale tudi priče P.G., V.V., I.P. in T.S., ki jih sodišče šteje za verodostojne. Glede ostalih prič pa navede, da na podlagi njihovih izpovedb ni moglo ugotavljati pogodbene volje strank glede obsega zemljišča, za takšen zaključek pa ne navede nikakršnih razlogov, čeprav je na primer zaslišana priča U.A. izpovedovala o poteku meje, ki ji je bil znan iz pripovedovanja obdarjenca (prvotnega toženca) po darilni pogodbi. Prav tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predlaganih dokazov v zvezi z vpogledom v spis P 766/2001, zlasti glede zaslišanja J.G. (prvotnega toženca v tej zadevi in stranke pogodbe), kot so to predlagali toženci. Zgoraj omenjene pomanjkljivosti tako kažejo tudi na kršitev določbe postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Obrazložitev sodbe pa je nejasna tudi v delu, ko sodišče na podlagi zaslišanih prič zaključi, da so toženci vseskozi uporabljali vrt, nato pa se odloči, da tožnikom pripada zemljišče vse do hleva (ne do konca vrta).

12. Sodišče prve stopnje bo tako moralo v novem sojenju odpraviti vse navedene kršitve, tako da bo dokazno ocenilo vse izpovedbe prič glede obsega pripadajočega zemljišča in tudi analiziralo njihove nasprotujoče si izpovedbe. Šele na podlagi vseh izvedenih dokazov, vključno z mnenjem izvedenke o obsegu pripadajočega zemljišča, bo lahko ugotovilo pogodbeno voljo strank darilne pogodbe. Pri tem je še glede na zavzemanja prve toženke v pritožbi v zvezi z razlago pojma funkcionalnega zemljišča ponovno poudariti (obširni napotki so podani že v prvi odločbi pritožbenega sodišča), da je v danem primeru potrebno ugotavljati obseg zemljišča, kot sta ga imeli v mislih stranki ob sklepanju pogodbe in da ne gre zgolj za določanje funkcionalnega zemljišča v smislu upravne stvari, zato je odveč sklicevanje na prostorske akte občine.

13. V nadaljevanju bo sodišče moralo še zahtevati dopolnitev izvedenskega mnenja, tako da bo izdelan primeren elaborat, iz katerega bo jasno razviden obseg zemljišča, kot ga zahtevajo tožniki (v tej smeri bo potrebno po izdelanem elaboratu oblikovati tožbeni zahtevek). Prav tako pa bo moral biti iz elaborata razviden tudi obseg zemljišča, za katerega bo sodišče zaključilo, da pripada tožnikom in na podlagi katerega bo mogoče spremembo evidentirati v zemljiškem katastru. Šele takšno sodbo, ko bo natančno razvidno, o katerem zahtevku je sodišče odločalo in v kakšnem obsegu je bil zahtevek utemeljen, pa bo mogoče tudi preizkusiti in bo tudi izvršljiva oziroma zemljiškoknjižno izvedljiva.

14. V zvezi s pritožbeno grajo o pristranskosti razpravljajoče sodnice pa je dodati, da iz spisa ni razvidno, da bi toženci do konca glavne obravnave zahtevali izločitev sodnice zaradi nepristranskosti (drugi odstavek 72. člena ZPP), sicer pa le pavšalno zatrjujejo, da so se pritožili predsednici sodišča, nato pa, da so po izdaji izpodbijane sodbe zvedeli, da sta bili sodnica in prva toženka pred leti sodelavki. Glede na navedeno pa ni mogoče ugotoviti pristranskosti sodnice.

15. V skladu z določbo 354. člena ZPP je sodišče druge stopnje obema pritožbama ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, saj samo glede na to, da bo potrebno izdelati tudi primeren elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, kršitev ne more odpraviti.

16. Zaradi ponovne razveljavitve sodbe v tem delu, je potrebno razveljaviti tudi odločitev o pravdnih stroških, o katerih bo potrebno ponovno odločiti upoštevaje uspeh pravdnih strank tako v novem sojenju kot v že pravnomočno končanem delu te zadeve.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Po prvem odstavku 47. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin je parcelacija združitev in delitev parcele.