Jedro

Dolgotrajno reševanje neke zadeve, ki je objektivno pogojeno s stanjem v sodstvu in je torej sistemske narave, ne more biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti v zadevi, v kateri se obravnava odškodninski zahtevek zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je dne 31.1.2003 proti toženi stranki vložila odškodninsko tožbo s subsidiarno trditvijo, da stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju v stvari ni postopalo v razumnem roku. Pojasnila je, da je odškodninsko tožbo zaradi škode iz istega škodnega dogodka vložila že dne 30.7.1999 proti drugim toženim strankam, glede katerih pa se je izkazalo (odločitev Ustavnega sodišča RS z dne 9.10.2002), da niso pasivno legitimirane. Od vložitve tožbe do odločitve Ustavnega sodišča stvarno in krajevno pristojno sodišče ni postopalo, zaradi česar je tožena stranka za nastalo škodo odškodninsko odgovorna.

Okrožno sodišče v Celju pa je predlagalo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče z razlago, da bi v konkretni zadevi sodišče posredno sodilo samo sebi. Podani so pogoji za delegacijo pristojnosti v skladu s 67. členom ZPP.

Predlog za delegacijo pristojnosti ni utemeljen.

Dolgotrajnega reševanja zadeve, ki naj bi ga povzročilo sodišče, ki je krajevno in stvarno pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku zaradi kršitve do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ni mogoče razlagati v skladu s pravnim standardom "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP so lahko le takšne okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča. O teh lahko govorimo, kadar tožeča stranka odškodninsko odgovornost države utemeljuje s subjektivnimi razlogi na strani posameznega sodnika ali sodnikov (npr. z nezakonitim ravnanjem sodnika). Izhajajoč iz takšnega kriterija, dolgotrajno reševanje neke zadeve, ki je objektivno pogojeno s stanjem v sodstvu in je torej sistemske narave, ne more biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti v zadevi, v kateri se obravnava odškodninski zahtevek zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodni zaostanki zadevajo sodno vejo oblasti kot celoto. V takšni situaciji objektivna nepristranskost krajevno in stvarno pristojnega sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, po razumnih merilih ne more biti prizadeta.

Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.