U-I-169/02

8. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Rebola iz Kranja na seji dne 8. maja 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/2000) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik navaja, da je denacionalizacijski upravičenec in da mu je bilo na podlagi predpisa, navedenega v 9. točki 3. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen), podržavljeno nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče v mestu Kranj. Meni, da je Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju Navodilo) nepravično, ker ne upošteva posebnosti lokacije zemljišča in tako določa enotno ceno zemljišč v celi Sloveniji ne glede na to, ali se zemljišče nahaja v mestu ali na vasi.

Vrednosti odškodnin, izračunane po izpodbijanem Navodilu, naj bi dosegale le 10 do 15 odstotkov tržne vrednosti, kar naj bi bilo v nasprotju s 44. in 85. členom ZDen. Zato naj bi bili upravičenci, ki dobijo za podržavljeno zemljišče odškodnino, v neenakem položaju s tistimi, ki dobijo zemljišče vrnjeno v naravi. Meni, da bi morala Občina Kranj, ki je zemljišča odvzela in jih uporabila oziroma prodala za stanovanjsko gradnjo, prejšnjim lastnikom vrniti nadomestno zemljišče. Socialno nepravična in diskriminatorna naj bi bila ureditev, ki kmetom omogoča le odškodnino v višini 15 odstotkov vrednosti odvzete zemlje, delavcem pa omogoča odkup stanovanja za samo 15 odstotkov dejanske vrednosti. Zatrjuje kršitev 2., 14. in 67. člena Ustave.

B.

Pobudnik izpodbija 13. in 14. člen Navodila, s katerima naj bi bila določena prenizka vrednost odškodnine za podržavljena zemljišča. Ustavno sodišče očitkov, ki se nanašajo na ureditev načina in obsega vračanja podržavljenega premoženja, kot je to določeno z ZDen, ni preizkušalo. Navodilo namreč tega, kar pobudnik zatrjuje, ne določa. Določb ZDen pa pobudnik ne izpodbija, niti ne navaja, na katere določbe ZDen naj bi se ti očitki nanašali.

Določbe podzakonskega predpisa (tj. Navodila), ki jih izpodbija, določajo merilo oziroma metodo za ugotavljanje vrednosti podržavljenih stavbnih zemljišč. Ustavno sodišče je že presodilo (odločba št. U-I-82/92 z dne 11. 11. 1993, Uradni list RS, št. 65/93 in OdlUS II, 101), da izbrano merilo oziroma metoda sledi zakonskemu načelu o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti in da zato ni v neskladju z zakonom. Pritožnik pa meni, da taka ocena v času vložitve pobude (tj. marca 2002) ni več pravilna, ker naj vrednosti zemljišč, izračunane na podlagi izpodbijanih določb, ne bi več ustrezale tržnim vrednostim. Ta okoliščina pa ne more biti odločilna.

Če zemljišča ni mogoče vrniti v naravi, je prejšnji lastnik upravičen do odškodnine v obliki vrednostnih papirjev oziroma obveznic Slovenske odškodninske družbe . Zakonska ureditev denacionalizacije v taki obliki odškodnine zagotavlja vsem upravičencem enak položaj, ne glede na to, kdaj je odločba o denacionalizaciji izdana. Glede na stanje zemljišča ob podržavljenju in glede na vrednost takega zemljišča ob uveljavitvi ZDen, vsi upravičenci dobijo enako višino odškodnine za m2 zemljišča. Ohranjanje realne vrednosti višine odškodnine je zagotovljeno s tem, da se kot obračunska enota uporablja tuja valuta (prej DEM, sedaj pa EUR). Zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavek 44. člena ZDen) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena ZDen) pa ne pomeni, da bi moralo Navodilo pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji. Upravičenci bi bili celo v ustavno nedopustnem različnem položaju (drugi odstavek 14. člena Ustave), če bi se vrednost odškodnine določala glede na tržno vrednost zemljišča v času odločanja o denacionalizaciji, saj bi za enako zemljišče prejeli večjo ali manjšo odškodnino zgolj zaradi sprememb tržnih cen zemljišč.

Kot že navedeno, zakonodajalec tega v 44. in 85. členu ZDen ni določil. Ustavno sodišče je že v več odločbah poudarilo, da zakonodajalec ZDen ni zasnoval na institutu civilnega prava - vzpostavitvi prejšnjega stanja - in da na podlagi denacionalizacije tudi ni mogoče uveljavljati odškodninskih zahtevkov po splošnih pravilih civilnega prava.

Pritožnik tudi zmotno meni, da so z merili oziroma z metodo vrednotenja, kot je določena z izpodbijanim navodilom, oškodovani upravičenci, ki dobijo odškodnino izplačano kasneje. Na podlagi zakonske ureditve in določb izpodbijanega navodila dobijo upravičenci za enako zemljišče enako vrednost odškodnine, izražene v tuji valuti (DEM oziroma EUR), v enaki nominalni vrednosti obveznic (ki se prav tako glasijo na DEM oziroma EUR) z enakimi pravicami, ki iz teh obveznic izhajajo, ne glede na čas, ko so jim bile obveznice na podlagi pravnomočne denacionalizacijske odločbe izročene (45. in 46. člen ZDen in 7. in 7. b člen Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, Uradni list RS, št. 7/93 in nasl. - ZSOS). Na podlagi te ureditve namreč čas odločbe ne vpliva na višino in čas obrestovanja obveznic, ampak le na izvršljivost denacionalizacijske odločbe, to je na izročitev obveznic (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-144/97 z dne 21. 1. 1999, Uradni list RS, št. 11/99 in OdlUS VIII, 15). To pa pomeni, da sprememba tržnih cen zemljišč ne vpliva na uresničevanje ZDen.

Ker po navedenem pobudnik ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na drugačno presojo od tiste, navedene v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-82/92, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić