Jedro

Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 121/2016 že zavzelo stališče, da je stranki skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da v primeru, če lahko pravočasno ve oziroma predvideva, da se naroka ne bo mogla udeležiti, poskrbi za udeležbo na naroku prek pooblaščenca. Stališče, da mora stranka v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbeti za opravo dejanja preko pooblaščenca, pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Ustavno sodišče ugotavlja, da iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave sicer izhaja, da mora biti stranki zagotovljena možnost sodelovanja v postopku ter obramba pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivale na njene pravice ali pravni položaj. Vendar je ob tem treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke ter njeno pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Ob tehtanju pravic ene in druge stranke je bilo glede na zgoraj opisane okoliščine številnih opravičil dolžnika na mestu opozorilo prvostopenjskega sodišča, naj v primeru ponovne bolezenske odsotnosti zakonite zastopnice dolžnik zagotovi svoje zastopanje na naroku po pooblaščencu. Le na tak način je lahko tudi upniku zagotovljena ustavna pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Njegova pritožba pa je omejena le na izpodbijanje insolventnosti dolžnika s predložitvijo dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njegove pritožbene navedbe o procesnih kršitvah v škodo dolžnika zato niso dopusten pritožbeni razlog.

Izrek

Pritožba dolžnika in družbenice A. A. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom B., d. o. o., Cesta 1, ..., mat. št.: ..., davčna številka: ... (I. točka izreka), za upravitelja imenovalo C. C. (II. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja prek pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: Poslovno svetovanje C. C. s. p., mat. št.: ... (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila dolžnik in njegova družbenica A. A. s skupno pritožbo. Oba sodišču izrecno očitata bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ker je kljub izkazanemu opravičilu odsotnosti zakonite zastopnice dolžnika opravilo narok v njeni odsotnosti, s tem pa onemogočilo dolžniku in zakoniti zastopnici sodelovanje v postopku in kontradiktornost postopka. Za poziv, da si mora dolžnik vzeti pooblaščenca, nima sodišče nobene pravne podlage niti v zakonu, niti v sodni praksi Vrhovnega sodišča. Tako ravnanje sodišča je bilo samovoljno in ni dolžniku zagotovilo ustavnih pravic do sodnega varstva, kamor sodi tudi pravica do sodelovanja na naroku in pravica do zaslišanja. Poleg navedenih očitkov družbenica prvostopenjskemu sodišču očita še ne izvedbo nasprotnih dokazov dolžnika glede insolventnosti, zato se na te navedbe in dokaze dolžnika, da ni insolventen (izvedenec ekonomske stroke) družbenica sklicuje v pritožbi. Trdi, da je terjatev upnika sporna in nepravnomočna in niso podani pogoji za začetek stečajnega postopka. Pritožnika sta predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču „v ponovno odločanje z navodili za odločanje v novem postopku“.

3. Pritožba je bila vročena upnici – predlagateljici začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je smiselno predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

**O pritožbi dolžnika:**

5. Prvostopenjsko sodišče je zaradi izvedbe dokazov o upnikovi procesni legitimaciji in o tem, ali je dolžnik insolventen, glede na dolžnikov ugovor proti predlogu upnice Republika Slovenija za začetek stečajnega postopka, da je z upnico uspel skleniti sporazum o odlogu plačila in obročnem poplačilu davčnega dolga, razpisalo skladno s petim odstavkom 239. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) narok za začetek stečajnega postopka. Prvič je bil narok razpisan za dne 17. 8. 2022. Istega dne (procesno dejanje – PD 10) je sodišče prejelo opravičilo dolžnika, da je zakonita zastopnica dolžnika A. A. dne 16. 8. 2022 zbolela in zaprosil za preklic in preložitev naroka z zavezo, da bo dokazilo o zdravstveni zadržanosti posredovano naknadno, kar pa se ni zgodilo. Prvostopenjsko sodišče je glede na opravičilo narok preložilo na dne 28. 9. 2022 (PD 11). Vabilo na narok je zakonita zastopnica dolžnika prejela 5. 9. 2022. 27. 9. 2022 je sodišče prejelo zaprosilo dolžnika za preklic in preložitev naroka, ker je zakonita zastopnica od 16. 9. 2022 v bolniškem staležu in se zaradi bolezni razpisanega naroka ne more udeležiti. Priloženo je bilo tudi zdravniško potrdilo z dne 26. 9. 2022 o upravičeni odsotnosti z naroka zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni (PD 13). Sodišče je razpisani narok preklicalo in ga preložilo na dne 26. 10. 2022 (PD 15). 25. 10. 2022 je sodišče ponovno prejelo zaprosilo dolžnika za preložitev naroka, ker se zakonita zastopnica naroka zaradi bolezni ne more udeležiti. Priloženo je bilo tudi zdravniško potrdilo o njeni upravičeni odsotnosti z naroka zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni (PD 16). Sodišče je razpisani narok preklicalo (PD 17). Dne 8. 11. 2022 je ponovno razpisalo narok za dne 7. 12. 2022 in hkrati dolžnika poučilo o pogojih za preložitev naroka iz 115. člena ZPP in da zaradi poprejšnjih opravičil, zaradi katerih je bil narok preložen, strankina pravica, da sama sodeluje v postopku v primeru, kadar njena bolezen ni nenadna oziroma nepredvidljiva, ni absolutna, saj bi sicer prelaganje narokov povzročilo zastoj v postopku. Dolžniku je pojasnilo, da iz priloženih opravičil ne izhaja, da zakonita zastopnica ni sposobna za sodelovanje v postopku pred sodiščem. Zato naj si dolžnik v primeru ponovnega opravičila zakonite zastopnice uredi zastopanje po pooblaščencu, sodišče pa bo narok dne 7. 12. 2022 izvedlo kljub odsotnosti zakonite zastopnice (PD 19, 20). Ker na 7. 12. 2022 razpisani narok za dolžnika ni pristopil nihče, je sodišče skladno z opozorilom v dopisu z dne 8. 11. 2022 narok opravilo v odsotnosti dolžnika (PD 22) kljub opravičilu dolžnika o bolezenski zadržanosti zakonite zastopnice in predloženemu zdravniškemu potrdilu z enako vsebino kot pri predhodnih zdravniških potrdilih (PD 21).

6. Dolžnik v pritožbi neutemeljeno graja izvedbo naroka v odsotnosti dolžnika in po njegovem stališču brez pravne podlage izraženi zahtevi sodišča v dopisu z dne 8. 11. 2022, naj si v primeru bolezenske zadržanosti zakonite zastopnice priskrbi pooblaščenca za zastopanje na naroku.

7. Po drugem odstavku 115. člena ZPP, ki se po 121. členu ZFPPIPP smiselno uporablja tudi v postopkih zaradi insolventnosti, lahko sodišče narok preloži le, če stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Iz zgoraj opisanega časovnega sosledja razpisov narokov in izdanih zdravniških potrdil za zakonito zastopnico ne izhaja, da bi bila bolezen, ki se pojavi pred razpisanimi naroki za začetek stečajnega postopka, nepredvidljiva. Po presoji pritožbenega sodišča je bilo zato na mestu opozorilo prvostopenjskega sodišča, naj si dolžnik za udeležbo na naroku zagotovi pooblaščenca, ker bo kljub zdravniškemu potrdilu odsotnosti zakonite zastopnice opravilo narok brez njene navzočnosti, kar je nenazadnje upravičeno tudi storilo. Zmotno je pritožbeno stališče, da za tako postopanje prvostopenjsko sodišče ni imelo pravne podlage niti v zakonskih normah, niti v ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča. Tako je Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 121/2016 že zavzelo stališče, da je stranki skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da v primeru, če lahko pravočasno ve oziroma predvideva, da se naroka ne bo mogla udeležiti, poskrbi za udeležbo na naroku prek pooblaščenca. Stališče, da mora stranka v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbeti za opravo dejanja preko pooblaščenca, pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče v sklepu Up – 184/98 z dne 2. 2. 1999. V 3. točki obrazložitve tega sklepa namreč Ustavno sodišče ugotavlja, da iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave sicer izhaja, da mora biti stranki zagotovljena možnost sodelovanja v postopku ter obramba pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivale na njene pravice ali pravni položaj. Vendar je ob tem treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke ter njeno pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Ob tehtanju pravic ene in druge stranke je bilo glede na zgoraj opisane okoliščine številnih opravičil dolžnika na mestu opozorilo prvostopenjskega sodišča, naj v primeru ponovne bolezenske odsotnosti zakonite zastopnice dolžnik zagotovi svoje zastopanje na naroku po pooblaščencu. Le na tak način je lahko tudi upniku zagotovljena ustavna pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Da bi si dolžnik zastopanje na naroku po pooblaščencu lahko zagotovil že za narok, razpisan za 28. 9. 2022 (vabilo nanj je prejela zakonita zastopnica že 5. 9. 2022), pa izhaja iz samega opravičila dolžnika (podprtega z zdravniškim potrdilom z dne 26. 9. 2022), da je bila zakonita zastopnica v bolniškem staležu že od 16. 9. 2022 dalje, torej več kot 10 dni pred razpisanim narokom, torej je dolžnik imel dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku prek pooblaščenca.

8. Na podlagi katerih izvedenih dokazov in po dolžniku neprerekanih upnikovih navedb je prvostopenjsko sodišče ugotovilo pravno relevantna dejstva za presojo trajnejše nelikvidnosti dolžnika kot enega od položajev insolventnosti, je v celoti razvidno iz 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato pritožbeni očitek o pomanjkljivi navedbi dokazov, ker niso specificirani, ni utemeljen.

9. Iz doslej obrazloženega izhaja, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo izrecno uveljavljene bistvene postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker je narok za začetek stečajnega postopka opravilo v odsotnosti dolžnika. Ker pa dolžnik ni konkretiziral očitanih bistvenih postopkovnih kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pa pritožbeno sodišče kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni našlo, niti ostalih postopkovnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, na ugotovljeno dejansko stanje pa je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče neutemeljeno dolžnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

**O pritožbi družbenice:**

10. Če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko po drugem odstavku 242. člena ZFPPIPP pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Njegova pritožba pa je skladno s četrtim odstavkom 235. člena v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP omejena le na izpodbijanje insolventnosti dolžnika s predložitvijo dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njegove pritožbene navedbe o procesnih kršitvah v škodo dolžnika zato niso dopusten pritožbeni razlog.

11. Družbenikova pritožba je samostojno procesno dejanje, zato se njegova pritožba ne more sklicevati zgolj pavšalno na navedbe in dokaze dolžnika v prvostopenjskem postopku. Družbenica zato s pritožbeno navedbo, da se „na vse podane navedbe in dokaze (dolžnika) glede tega, da ni podana insolventnost, sklicuje (dokaz: izvedenec ekonomske stroke, ki bo pregledal izkaze in dejansko ekonomsko, finančno in likvidnostno stanje)“, ne more uspeti.

12. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da dolžnik v Republiki Sloveniji od 24. 3. 2021 nima odprtega najmanj enega transakcijskega računa in da je upnik za poplačilo dolžnikovega davčnega dolga izčrpal vse možnosti davčne izvršbe s sklepi z dne 9. 1. 2018, 24. 7. 2018 in 15. 7. 2019 in da poplačilo v postopku davčne izvršbe ni mogoče. Višino dolga je prvostopenjsko sodišče ugotovilo na podlagi seznama izvršilnih naslovov z dne 18. 5. 2022, številka DT 001/2022 v višini 23.840,83 EUR. Na tej podlagi je nadalje ugotovilo obstoj zakonske domneve trajnejše nelikvidnosti iz 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki je podana, če dolžnik nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Navedenih dejstev družbenica s pritožbo konkretizirano ne izpodbija. Tudi če bi bilo pritožbeno sklicevanje na dokaz z izvedencem ekonomske stroke šteti kot predlagan dokaz družbenice zaradi dokazovanja, da dolžnik ni insolventen, pa takega dokaza ni dopustno izvesti brez ustreznih trditev o dolžnikovem takem ekonomsko finančnem stanju, ki bi utemeljevale zaključek o dolžnikovi solventnosti, torej da dolžnik ni niti trajneje nelikviden niti dolgoročno plačilno nesposoben. V nasprotnem primeru pa je predlagani dokaz z izvedencem nedovoljen informativni dokaz, ki bi šele služil oblikovanju pritožničine trditvene podlage za izpodbijanje upnikovih navedb in dokazov o dolžnikovi insolventnosti. Povezanost trditvene podlage z dokazno ponudbo je namreč dosledno izpeljana v določbi prvega odstavka 287. člena ZPP, po katerem sodišče odredi izvedbo dokazov s sklepom, v katerem se navedeta sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz, in dokazilo.

13. Smiselno enako glede potrebne trditvene podlage in dokazne ponudbe velja tudi glede pavšalne pritožbene trditve, da je terjatev sporna in nepravnomočna. Sicer pa seznama izvršilnih naslovov ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi in ga tudi ni mogoče izpodbijati v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka (tako tudi Cst 194/2017), kamor sodi tudi pritožbeni postopek po pritožbi dolžnikovega družbenika zoper sklep o začetku stečajnega postopka.

14. Ob povedanem se izkaže, da pritožba družbenice ni utemeljena. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).