Jedro

Po določbi novele 2. odstavka 57. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 46/90), ki je začel veljati 18.8.1990, je imenovanje in razrešitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v izključni pristojnosti direktorja družbenega podjetja. V obravnavanem primeru je tožnika dne 14.1.1991 s teh dolžnosti razrešil delavski svet, ki je po določbi 49. člena ZPod pristojen za določanje organizacije družbenega podjetja. Ker je sklep o razrešitvi delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi sprejel delavski svet, torej organ, ki po zakonu nima takšnih pooblastil, je njegova odločitev nezakonita. Po mnenju revizijskega sodišča gre za neobstoječ sklep, ki ni postal ne formalno in ne materialno pravnomočen, zato nima nobenega pravnega učinka.

Izrek

Reviziji se ugodi in se odločba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se zavrne pritožba tožene stranke in se potrdi odločba sodišča prve stopnje. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške revizijskega postopka v znesku 65.562,00 SIT v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke in razveljavilo sklep delavskega sveta tožene stranke, št. V/91-4 z dne 14.1.1991 o njegovi razrešitvi z dolžnosti delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi direktorja sektorja za investicije - ki ga je ukinilo - in sklep podpredsednika poslovodnega organa z dne 14.1.1991 o razporeditvi tožnika na delovno mesto strokovnega sodelavca v razvoju na področju perutninskega mesa in izdelkov v direkciji O.E. razvojni sektor ter dokončna sklepa odbora za pritožbe št. 3/91 in 4/91 z dne 28.2.1991. Hkrati je odločilo, da se tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nadaljuje na delovnem mestu s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje sektorja za investicije in sicer do vključno 30.3.1992 in zavezalo toženo podjetje, da mu za čas od 14.1.1991 do 30.3.1992 plača prikrajšanje pri osebnem dohodku, z zakonitimi obrestmi in stroški postopka. Svojo odločitev je sodišče oprlo na med strankam nesporno dejstvo, da je v času sprejemanja sklepov o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta - zaradi spremenjene organizacije - in njegovi razrešitvi, delavskemu svetu že potekla mandatna doba, za katero je bil izvoljen. Zato so vse njegove odločitve, sprejete po izteku roka, nezakonite.

Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke z izpodbijano odločbo spremenilo odločitev prvostopnega sodišča tako, da je zahtevek tožeče stranke na razveljavitev sklepa o razrešitvi in razporeditvi z dne 14.1.1991 oziroma 28.2.1991, zavrnilo kot neutemeljen. Pritožbeno sodišče je štelo, da so sklepi delavskega sveta zakoniti, saj je bila za njegovo odločanje po preteku mandata podana pravna podlaga iz 73. člena statuta tožene stranke.

Tožnik je proti odločbi sodišča druge stopnje vložil pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka 1. odstavka 385. člena ZPP) s predlogom, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti stroškovno ugodi. Določbo 73. člena statuta družbenega podjetja je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo. V tej določbi ni nobene podlage za razlago, da se z njo podaljšuje mandatna doba delavskemu svetu, ki mu je čas, za katerega je bil izvoljen, že potekel. Statutarna določba vsebuje dejansko in pravno situacijo le za primer kontinuitete delovanja delavskega sveta za čas 15 dni po izvolitvi novega delavskega sveta. Sprejeta drugačna razlaga pritožbenega sodišča pa bi lahko omogočila delovanje delavskemu svetu brez časovne omejitve. Sodišče tudi ni upoštevalo, da tožnik za delovno mesto strokovnega sodelavca v razvoju ni imel potrebnih znanj, niti ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, prav tako je prezrlo dejstvo, da je bila dne 23.11.1990 sklenjena pogodba o zaposlitvi s strani tožene stranke enostavno prekinjena.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano odločbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar take kršitve ni ugotovilo. Po uradni dolžnosti pa je na podlagi določila 386. člena ZPP pazilo tudi na pravilno uporabo materialnega prava. Izhodišče pravne presoje obeh nižjih sodišč je bilo vprašanje pravne podlage za vsebinsko in časovno delovanje delavskega sveta tožene stranke od 17.11.1990 dalje, to je od dneva, ko se mu je iztekel dvoletni mandat. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil delavski svet tožene stranke izvoljen 17.11.1988 in mu je z dnem 17.11.1990 potekel mandat; o sporni ukinitvi delovnega mesta direktorja investicij in razrešitvi tožnika pa je odločal dne 14.1.1991 - po izteku mandata. Ker niso bila spoštovana zakonska in statutarna določila o časovni omejenosti njegove funkcije, je sodišče prve stopnje razveljavilo po izteku mandatne dobe sprejete sporne odločitve.

Sodišče druge stopnje pa je pravno podlago za veljavnost njegovih odločitev našlo v določbi 2. odstavka 73. člena statuta, ki predvideva možnost začasnega podaljšanja mandata delavskemu svetu. V podjetju v družbeni lastnini je po določbi 47. člena zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90 - v nadaljevanju ZPod) obvezno oblikovati delovski svet kot organ upravljanja, ki ima vrsto pooblastil po samem zakonu, druga pooblastila pa mu mora po napotilni normi iz 65. člena ZPod določiti statut. S temi pooblastili je določen način in obseg njegove pravice, da zastopa interese delavcev. V 3. odstavku 47. člena ZPod je predpisan čas trajanja mandata delegatov delavskega sveta, ki traja dve leti in prepoved njihove dvakratne zaporedne izvolitve v isti delavski svet (4. odstavek). Statut družbenega podjetja med drugim vsebuje norme o sestavi, izvolitvi in odpoklicu delavskega sveta. Njegove pristojnosti, odgovornosti, konstituiranje in odpoklic članov delavskega sveta, so urejene v določilih od 70. do 85. člena.

V 2. odstavku 70. člena statuta je povzeta zakonska omejitev trajanja mandatne dobe članov delavskega sveta (2 leti). Statutarno določilo 2. odstavka 72. člena predpisuje dolžnostno ravnanje, da se najkasneje 30 dni pred potekom mandata delavskemu svetu razpišejo volitve. Novo izvoljeni delavski svet se mora po določbi 2. odstavka 73. člena statuta konstituirati v 15 dneh po volitvah; do konstituiranja pa opravlja vse funkcije stari delavski svet. S to določbo je predpisana izjema od pravila, da traja mandatna doba članom delavskega sveta 2 leti. Kot izjemo jo je zato treba razlagati in uporabljati ozko.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da za presojo spora vprašanje zakonitosti in veljavnosti podaljšanja izvrševanja funkcije delavskemu svetu tožene stranke ni pravno pomembno. Delavski svet namreč za svojo odločitev o razrešitvi tožnika kot delavca s posebnimi pooblastili in odgovornosti sploh ni imel zakonite podlage. Po določbi novele 2. odstavka 57. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 46/90), ki je začel veljati 18.8.1990, je imenovanje in razrešitev delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v izključni pristojnosti direktorja družbenega podjetja. V obravnavanem primeru je tožnika s teh dolžnosti razrešil delavski svet (priloga A7), ki je po določbi 49. člena ZPod pristojen za določanje organizacije družbenega podjetja. Ker je sklep o razrešitvi delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi sprejel delavski svet, torej organ, ki po zakonu nima takšnih pooblastil, je njegova odločitev nezakonita. Po mnenju revizijskega sodišča gre za neobstoječ sklep, ki ni postal ne formalno in ne materialno pravnomočen, zato nima nobenega pravnega učinka.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in spremenilo odločbo sodišča druge stopnje tako, da je vzpostavilo odločbo sodišča prve stopnje (1. odstavek 395. člena ZPP).

Tožeča stranka je z revizijo uspela (1. odstavek 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). Priznani stroški obsegajo sodno takso in odvetniški honorar po veljavni taksni in odvetniški tarifi.

Določbi ZPP in ZPod, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 47/1/94).