Jedro

Odločilno merilo za presojo, ali gre za spor, ki je v zvezi s tečajnim postopkom, je vprašanje koneksnosti oz. možnega učinka odločitve v pravdi na stečajni postopek, konkretno na stečajno maso. Če je odgovor pritrdilen, ker bi odločitev vplivala na obseg stečajne mase, iz katere se bodo poplačali upniki v stečajnem postopku, je treba spor opredeliti kot spor v zvezi s stečajnim postopkom. Narava spora na tako presojo ne vpliva, saj lahko v zvezi s stečajnim postopkom nastanejo po vsebini različni spori, pa vendarle prevlada kriterij koneksnosti, ki zahteva koncentracijo vseh postopkov na območju stečajnega sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v predmetnem sporu in odločilo, da bo zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Zoper sklep se po pooblaščenki njenega stečajnega upravitelja pravočasno pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik), ki opozarja, da je določba 63. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) jasna in se nanaša na vse stečajne postopke, ne le gospodarske spore. Dejstvo, da je bil Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) sprejet po ZPP, nima nobenega vpliva na odločitev o krajevni pristojnosti. Tudi sicer sodišče brez potrebe polemizira razlikovanje med osebnim in "ostalimi" stečaji, pri čemer ne upošteva načela koncentracije stečajnih postopkov. Ne drži ugotovitev, da bi bilo potrebno postopek osebnega stečaja zato, da bi lahko šlo za odločanje na območju stečajnega sodišča, obravnavati kot gospodarski spor. Sodišče je spregledalo, da se pravda vodi zaradi ugotovitve izločitvene pravice, ki je institut stečajnega prava in je kot tak lahko predmet odločanja zgolj v okviru stečajnega postopka oz. vprašanja njenega vpliva na stečajno maso. Prav tako je spregledalo, da je ugotovitev o tem, ali obstaja izločitvena pravica, pomembna za vprašanje obsega stečajne mase. Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da je odločilno merilo koneksnosti možen učinek odločitve v sporu na stečajno maso. Če bi odločitev kakorkoli vplivala na spremembo obsega stečajne mase, je spor treba opredeliti kot spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom. Pri vprašanju koneksnega spora zaradi določitve izključne krajevne pristojnosti v primeru, da med sabo konkurirata izključna krajevna pristojnost po legi nepremičnine in izključna krajevna pristojnost zaradi obstoja stečaja, je po ZPP odločilno sicer logično in razumljivo dejstvo, da se vodi stečaj, ki zahteva koncentracijo vseh postopkov, na območju stečajnega sodišča, zaradi česar je treba šteti določbo 63. člena ZPP kot lex specialis od določbe, ki varuje preglednost nad nepremičninami zaradi lažjega evidentiranja. Sodišče se do tega ni opredelilo, zaradi česar sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi 63. člena ZPP je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Gre za atrakcijo krajevne pristojnosti za spore, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka in so z njim v zvezi. Odločilno merilo za to presojo je vprašanje koneksnosti oz. možnega učinka odločitve v pravdi na stečajni postopek, konkretno na stečajno maso. Če je odgovor pritrdilen, ker bi odločitev vplivala na obseg stečajne mase, iz katere se bodo poplačali upniki v stečajnem postopku, je treba spor opredeliti kot spor v zvezi s stečajnim postopkom. Narava spora, ki jo omenja sodišče prve stopnje (spor v zvezi s skupnim premoženjem) na tako presojo ne vpliva. V zvezi s stečajnim postopkom lahko namreč nastanejo po vsebini različni spori, pa vendarle prevlada kriterij koneksnosti, ki zahteva koncentracijo vseh postopkov na območju stečajnega sodišča, kot pravilno opozarja pritožba.

5. Upoštevaje navedeno merilo je treba tudi obravnavani spor opredeliti kot spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom, glede na 6. točko 483. člena ZPP pa veljajo v takem sporu pravila o postopku v gospodarskih sporih. Zato je za odločanje v konkretni pravdni zadevi podana pristojnost okrožnega sodišča (32. člen ZPP), ki vodi stečajni postopek, tj. Okrožnega sodišča v Kopru. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP). Posledično je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).