Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se mu za čas, ko je bil kot pripadnik Slovenske vojske napoten na opravljanje nalog v tujino v okviru mednarodne operacije Althea v Bosni in Hercegovini dosodi odškodnina za neizrabljene dneve tedenskega počitka in dodatek za posebne pogoje bivanje ter za poveljevanje. Odločitev, da tožnik ni upravičen do dodatka za poveljevanje, temelji na ugotovitve, da je v spornem času veljavna Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadniku Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (v nadaljevanju Uredba MOM, Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami) v 11. členu določala, da dodatek za poveljevanje v višini 500,00 EUR pripada poveljniku voda, njemu enake ali višje enote ter načelniku odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote; oziroma da dodatek za poveljevanje znaša 300,00 EUR za poveljnike oddelkov, enotovne podčasnike voda, njemu enake ali višje enote, sektorske podčasnike, namestnika poveljnika čete, njemu enake ali višje enote ter namestnike načelnika odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote oziroma za vodje – inštruktorje na tej ravni. Takrat veljavna Uredba MOM sicer ni določala, da enake ali višje enote določa minister na predlog Generalštaba Slovenske vojske oziroma Obveščevalno varnostne službe, kot določa sedaj veljavni drugi odstavek 11. člena Uredbe MOM. Kljub temu pa je bilo tudi takrat v pristojnosti tožene stranke, da določi, katere enote se štejejo za enake ali višje od tistih, na katere Uredba MOM veže dodatek za poveljevanje. Tožniku vtoževani dodatek ne pripada, saj mu ni bil izdan sklep, ki bi določal primerljive ravni organizacijskih enot. V Uredbi MOM ta dodatek tudi ni bil predviden za funkcijo načelnika NOC, ki jo je zasedal tožnik.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo dodatka za poveljevanje. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da je notranja organizacija dela v pristojnosti delodajalca. Zato v sodnem postopku ni mogoče dokazovati, da je posamezna funkcija, ki ni navedena v 11. členu Uredbe MOM, primerljiva s funkcijami za katere Uredba MOM določa dodatek za poveljevanje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, v delu, ki se nanaša na dodatek za poveljevanje, tožnik predlaga dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: - ali ima minister oziroma s strani njega pooblaščena oseba na podlagi 11. člena Uredbe MOM upravičenje, da ob enaki pravni podlagi (Uredba MOM) ter enakem dejanskem delu (poveljevanje določeni enoti) samostojno presoja in določa, za katero konkretno napotitev pripadnika na misijo bo dodatek za poveljevanje priznal in za katero ne, - ali je z načelom pravne varnosti skladna razlaga 11. člena Uredbe MOM na način, da je lahko od vsakokratne volje vsakokratne upravičene osebe (minister oziroma pooblaščena oseba) odvisno, ali bo za vsako posamezno napotitev na funkcijo poveljnika, brez utemeljenega stvarnega razloga za razlikovanje, enkrat določila dodatek za poveljevanje in drugič ne.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne praksa vrhovnega sodišča ni še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog zavrnilo.

7. Odločitev je sprejelo soglasno.