Jedro

V primeru, ko pride pri fizični delitvi do znatnega zmanjšanja vrednosti stvari, ta ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo nepremičnino s parc. št. 7/1 k. o. ..., ki je v solasti predlagateljev R. K. in M. P. K., vsakega do ¼, in nasprotnega udeleženca G., d. o. o., do ½, na način, ki je določen v I. točki izreka. V II. točki izreka je odločilo o zemljiškoknjižnih dovolilih, v III. točki izreka pa odločilo o skupnih stroških postopka.

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagatelja in nasprotni udeleženec. Predlagatelja vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Strinjata se z odločitvijo sodišča prve stopnje, da se sporna nepremičnina fizično deli in tudi z načinom fizične delitve. Navajata pa, da je treba postopek dopolniti, saj bi moralo sodišče, glede na to, da gre za eno nepremičnino, ki se fizično deli na tri dele, v postopek pritegniti še sodnega izvedenca geodeta, ki bi izdelal elaborat parcelacije, na podlagi katerega bi prišlo do sprememb – parcelacije nepremičnine parc. št. 7/1 k. o. ... Šele po opravljeni delitvi nepremičnine – parcelaciji v katastru in zemljiški knjigi - bo mogoče izvršiti sklep o delitvi nepremičnine, ki bo vseboval novo nastale nepremičnine in točne podatke novo nastalih nepremičnin.

3. Nasprotni udeleženec se prav tako pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev (prav spremembo) sklepa, podredno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sklep napačen in nezakonit, prišlo je do absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP, izrek je nerazumljiv in neizvršljiv. Po končanem postopku na prvi stopnji imajo udeleženci, če se upošteva 1. in 2. točko izreka, nepremičnino še vedno v solasti, končan nepravdni postopek ni rezultiral v delitvi stvari. Opozarja, da je treba pri odločanju o zahtevku zaradi delitve solastne nepremičnine tekom postopka poskrbeti, da pooblaščena oseba geodetske stroke izdela ustrezen elaborat, v katerem so jasno določene nove parcelne številke, ki se rezervirajo pri geodetski upravi. Vsak izmed deležev, ki odpade na posameznega solastnika in je v izpodbijanem sklepu označen zgolj opisno, bi moral biti točno določen s svojo parcelno številko. Naveden sklep potrjuje tudi sodna praksa. Sklep je nezakonit tudi zato, ker sodišče ni upoštevalo načela ohranitve oziroma preprečitve poslabšanja ekonomske vrednosti zemljišča, saj je sodišče z načinom delitve zemljišča znatno zmanjšalo njegovo ekonomsko vrednost. Sodišče je stavbno zemljišče razdelilo na tako majhne dele, da so ti izgubili lastnost zazidljivosti, s tem je bistveno zmanjšalo ekonomsko vrednost parcele, kar je v nasprotju s 70. členom SPZ. Argumentacije, da se je vrednost zemljišča zmanjšala za vse solastnike sorazmerno enako, pritožnik ne more sprejeti. Sodišče je zavezano k temu, da nepremičnino razdeli na način, da s tem bistveno ne zmanjša njene vrednosti. Če je delitev v naravi možna samo na način, da se vrednost nepremičnine znatno zmanjša, je sodišče zavezano k temu, da opravi civilno delitev. Sodišče je izvedencu naložilo, da pri izdelavi izvedeniškega mnenja upošteva upravni status nepremičnine in dejstvo, da se mora s predlaganim načinom delitve ohraniti ekonomska vrednost posameznih delov nepremičnine, samo pa je ravnalo v nasprotju z lastnimi navodili. Način delitve, s katerim se ne poslabšajo ekonomske in uporabne vrednosti nepremičnine, je delitev na stavbni in kmetijski del. Pritožnik izpostavlja, da sta predlagatelja postopek sprožila kot en predlagatelj in s skupnim predlogom ter nista nikoli problematizirala morebitne ohranitve solastnine na delu zemljišča, ki naj bi jima bil dodeljen. Ne gre spregledati, da sta predlagatelja zakonca. Sodišče tudi ni upoštevalo upravičenega interesa pritožnika, da pri delitvi nepremičnine na kmetijski in stavbni del, kmetijski del dodeli pritožniku. Sodišče ni opravilo potrebne presoje po drugem odstavku 70. člena SPZ, temveč je le pavšalno navedlo, da pritožnik ni izkazal večjega interesa po pridobitvi kmetijskega dela nepremičnin ter navedlo, da tudi predlagatelja nimata večjega interesa po pridobitvi celotnega kmetijskega dela zemljišča. Takšno razlogovanje sodišča je napačno in pravno nevzdržno. Sodišče bi moralo ugotoviti, kdo izmed udeležencev postopka ima višjo stopnjo upravičenega interesa. Pritožnik je kmetijska organizacija, njegov glavni namen je, da na kmetijskem zemljišču izvaja kmetijsko dejavnost. Pritožnik je torej bolj usposobljen za uporabo kmetijskega zemljišča kot predlagatelja.

4. Predlagatelja v odgovoru na pritožbo nasprotujeta pritožbi nasprotnega udeleženca, nasprotni udeleženec pa v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbi predlagateljev.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Tako predlagatelja kot nasprotni udeleženec utemeljeno opozarjajo, da izpodbijani sklep ni izvršljiv. Predlog v nepravdnem postopku zaradi delitve stvari mora biti namreč oblikovan tako, da je na njegovi podlagi izdana sodna odločba lahko zemljiškoknjižno izvedena. To pomeni, da mora udeleženec med postopkom oziroma sodišče na predlog udeležencev predlagati izdelavo elaborata parcelacije in nato izrek odločbe oblikovati tako, da bo določeno, na kateri novi parceli kdo pridobi lastninsko pravico. Sodišče mora namreč pri delitvi nepremičnine upoštevati tudi določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik).

7. Iz opisanega izhaja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno. V izpodbijanem sklepu je le opisno navedlo, kateri del sporne parcele dobi posamezen predlagatelj oziroma nasprotni udeleženec v izključno last. Tudi zemljiškoknjižna dovolila, navedena v II. točki izreka, so brez predhodne izdelave elaborata s številkami rezervacije novih parcelnih številk, neizvršljiva. Že iz tega razloga je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

8. Pritožba nasprotnega udeleženca utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s 70. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Ta v četrtem odstavku določa, da sodišče v primeru, ko je fizična delitev v naravi mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, stvar proda in razdeli kupnino. Pride torej do civilne delitve. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da se je vrednost stavbnega dela zemljišča z razdelitvijo zmanjšala. Stavbno zemljišče je bilo ocenjeno na 28.385,00 EUR, v primeru delitve na način, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje – kot surovo nezazidljivo stavbno zemljišče – pa na 13.965,76 EUR. Po oceni sodišča druge stopnje navedeno predstavlja znatno zmanjšanje vrednosti stvari, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. V primeru, ko pride pri fizični delitvi do znatnega zmanjšanja vrednosti stvari, ta, kot že navedeno, ne pride v poštev.

9. Nasprotni udeleženec utemeljeno navaja, da je treba pri odločanju upoštevati upravni status nepremičnin. To pomeni, da je treba pri delitvi upoštevati prostorske akte in upoštevati v njih določene pogoje za parcelacijo, npr. velikost parcele, ki je potrebna, da se status zemljišča (kot zazidljivega) ne spremeni.

10. Neutemeljeno pa nasprotni udeleženec navaja, da je v konkretnem primeru ustrezna delitev, ki ohranja solastniško razmerje med predlagateljema in da takšnemu načinu delitve predlagatelja nista nasprotovala, saj je slednje v nasprotju s podatki spisa. Ohranitev solastninske skupnosti je mogoča le v primeru soglasja. V nasprotnem primeru (torej tudi v konkretni zadevi), mora sodišče nepremičnino razdeliti tako, da solastninsko skupnost v celoti razdruži. 11. Kot že navedeno, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje poskrbi, da bo prišlo do izdelave elaborata, kot je bilo navedeno že zgoraj. Vsak izmed deležev, ki odpade na posameznega solastnika in je v izpodbijanem sklepu označen zgolj opisno, bo moral biti v novem sklepu točno določen s svojo (rezervirano) parcelno številko. Sodišče prve stopnje naj nadalje pri odločanju o fizični delitvi upošteva tudi prostorske akte in eventuelne omejitve glede delitve stavbnega zemljišča ter 70. člen SPZ, kot je bilo že opisano. V okviru možnosti fizične delitve v naravi (tudi z izplačilom razlike v vrednosti), naj ponovno presodi upravičenost interesov posameznih udeležencev za pridobitev posameznih delov stvari v naravi.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).