11. 4. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Sindikata gozdarstva Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 11. aprila 2013

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti 11. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 98/12) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagatelj izpodbija 11. člen Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (v nadaljevanju Uredba/12), ki spreminja Prilogo 2, poglavje 1 Sečnja, Uredbe o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 98/10 – v nadaljevanju Uredba). Zatrjuje neskladje izpodbijane določbe z 2. členom, s tretjim odstavkom 15. člena, 33., 34., 49. in 66. členom Ustave. Predlagatelj meni, da izpodbijana ureditev neposredno, prekomerno in enostransko vpliva na delovnopravni ter socialni položaj delavcev, zaposlenih v gozdarstvu. Normativi, ki naj bi v povprečju dvignili norme gozdnih delavcev – sekačev za 20 do 30 odstotkov, naj bi bili določeni arbitrarno in v korist koncedenta Republike Slovenije. Zaradi višjih normativov naj bi se tudi povečal obseg dela delavcev, plačilo za delo pa naj bi ostalo isto. Ker naj bi bilo delo gozdnih delavcev eno najtežjih in fizično napornih, bodo po mnenju predlagatelja lahko novi normativi negativno vplivali tudi na njihovo zdravje.

2.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le, če so ogrožene pravice delavcev.

3.Uredba je koncesijski akt, ki določa pogoje, pod katerimi lahko Republika Slovenija podeli koncesijo za izkoriščanje gozdov v njeni lasti. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. O izbiri koncesionarja odloči direktor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije z odločbo. Medsebojna razmerja v zvezi z izvrševanjem koncesije uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo, s katero dogovorita tudi višino koncesijske dajatve. Bistvene sestavine za določitev njene višine določa Uredba v 12. členu. Po navedeni določbi se koncesijska dajatev določi tako, da se od letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti odštejejo priznani stroški izkoriščanja gozdov, ki jih ima koncesionar z izkoriščanjem gozdov. Podlaga za izračun teh stroškov so normativi za dela v gozdovih, ki so kot Priloga 2 sestavni del Uredbe (sečnja, ročno spravilo lesa, druge oblike spravila lesa, gradnja gozdnih vlak, obnova gozdov, strojna sečnja). Normativi za izračun stroškov sečnje so bili z Uredbo/12 nadomeščeni z novimi normativi.

4.Predlagatelj utemeljuje obstoj zakonskega pogoja ogroženosti pravic delavcev s sklicevanjem na to, da naj bi se z izpodbijanimi normativi za izračun stroškov sečnje neposredno posegalo v delovnopravni in socialni položaj delavcev, zaposlenih v gozdarstvu. Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo je predlagateljeva pravica, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa, omejena na pravico do izpodbijanja tistih predpisov, ki neposredno prizadenejo delovnopravni in s tem povezan socialni položaj delavcev, katere interese predlagatelj kot reprezentativni sindikat za območje države za dejavnost gozdarstva zastopa in predstavlja (tako Ustavno sodišče že v sklepih št. U-I-63/96 z dne 11. 4. 1996, OdlUS V, 46, št. U-I-181/99 z dne 13. 4. 2000, OdlUS IX, 91, in št. U-I-80/01 z dne 17. 5. 2001, OdlUS X, 95). Uredba/12 ni takšen predpis. Normativi, določeni v Prilogi 2, vključno z normativi za izračun stroškov sečnje, so normativi, ki se uporabljajo izključno za izračun stroškov izkoriščanja gozdov, ki jih lahko koncedent prizna koncesionarju zaradi znižanja koncesijske dajatve. Normativi za sečnjo zato neposredno vplivajo na oblikovanje končne višine koncesijske dajatve, ki je bistvena sestavina koncesijske pogodbe ter o kateri višini se koncedent in koncesionar posebej dogovorita za vsako leto trajanja koncesijskega razmerja. Neposredno na razmerje med koncesionarjem in pri njem zaposlenih delavcev, v smislu urejanja njihovih pravic in obveznosti, določenih v pogodbah o zaposlitvi, pa Uredba/12 v izpodbijanem delu ne vpliva. Zato neposredno ne ogroža pravic delavcev. Zgolj predvidevanja predlagatelja o morebitnih ekonomskih posledicah, ki jih bo imela izpodbijana določba, ker spreminja bistveno sestavino koncesijske pogodbe, kar ima lahko vpliv na poslovanje koncesionarja in v tem okviru morebitne posledice za delavce, zaposlene v gozdarstvu, tudi ne zadostujejo za ugotovitev, da so z 11. členom Uredbe/12 ogrožene pravice delavcev.

5.Glede na navedeno predlagatelj ni izkazal ogroženosti pravic delavcev. Ker ni izkazal pogoja, ki ga določa enajsta alineja prvega odstavka 23.a člena ZUstS, je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik