Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po izteku enoletnega odpovednega roka iz Zakona o rednih sodiščih, ne more bivši sodnik zahtevati od RS, da se ga razporedi na drugo ustrezno delo.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice da se ugodi njenemu ugovoru z dne 16.11.1995 zoper odločbo predsednika Okrožnega sodišča v A. z dne 30.10.1995 in da je ta odločba o prenehanju delovnega razmerja tožnici nezakonita in se razveljavi. Zavrnilo je tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici priskrbeti drugo delo, ki ustreza njeni strokovni sposobnosti z vsemi pravicami iz delovnega razmerja za čas od 28.10.1995 dalje izbrisati vpis prenehanja zaposlitve z dnem 28.10.1995 v delovni knjižici in s ponovnim vpisom delovne dobe, plačati mesečne plače v višini plače okrajnega sodnika z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.10.1995 dalje kot so navedene v 5. točki izreka izpodbijane sodbe.
Sodišče je sodbo utemeljilo s tem, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi pravnomočne odločbe predsednika Temeljnega sodišča v A. dne 28.10.1994 zaradi poteka sodniškega mandata in ker ni bila ponovno izvoljena za sodnico.
Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 355. čl. ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožnica poudarja, da ji je nezakonito prenehalo delovno razmerje dne 28.10.1995 in sicer zato, ker ji tožena stranka kot sodnici, ki ni bila ponovno izvoljena, ni priskrbela drugega dela, ki ustreza njeni strokovni sposobnosti, čeprav je imela na razpolago taka dela. Poleg tega pa bi moral Sodni svet tožnico predlagati Državnemu zboru v izvolitev hkrati z A. in B., ker je tožnica izpolnjevala vse pogoje kot navedeni, kar je bilo kasneje ugotovljeno z odločbami Ustavnega sodišča RS. Tožnico bi moral Državni zbor RS izvoliti takrat kot navedeni sodnici to je 28.10.1994 in ne šele 29.2.1997. Tožnica tako brez svoje krivde ni bila izvoljena za sodnico, da ji je delovno razmerje prenehalo nezakonito pa je ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS. Sodišče prve stopnje pa je povsem napačno tolmačilo 71. člen Zakona o rednih sodiščih, zaradi česar je zmotno uporabilo materialno pravo in zato nepravilno zavrnilo zahtevek tožnice.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka po 2. odstavku 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90), na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ter zato soglaša z izpodbijano sodbo in njenimi razlogi. V zvezi s pritožbenimi trditvami tožnice pa pritožbeno sodišče navaja: Z odločbo predsednika Temeljnega sodišča v A. opr. št. Su ..-../94 z dne 14.11.1994 je tožnici prenehala sodniška funkcija zaradi poteka mandata dne 28.10.1994 in ker po sklepu Sodnega sveta z dne ....1994 ni bila predlagana v izvolitev Državnemu zboru RS. S to odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, je bilo tudi odločeno, da tožnici do nastopa drugega dela, vendar najdlje eno leto po izteku mandata pripadajo pravice iz dela in po delu ter plača v višini zadnjega mesečnega dohodka ter da ji delovno razmerje pri tem sodišču preneha dne 28.10.1995, v kolikor se ne bo pred iztekom tega roka zaposlila.
Tožnica pred iztekom navedenega roka ni sklenila delovnega razmerja, zato je predsednik sodišča z ugotovitveno odločbo z dne 30.10.1995 ugotovil, da je tožnici prenehalo delovno razmerje dne 28.10.1995. Po zaključku pritožbenega sodišča je tožnici prenehalo delovno razmerje dne 28.10.1995 na podlagi pravnomočne odločbe z dne 28.10.1994 in ne z izpodbijano odločbo z dne 30.10.1995, s katero je bilo le ugotovljeno dejstvo prenehanja delovnega razmerja. Pritožbena trditev, da je Ustavno sodišče RS s svojo odločbo opr. št. Up - 132/96 z dne 24.10.1996 razveljavilo navedeno odločbo predsednika Temeljnega sodišča v A. z dne 28.10.1994 je neutemeljena, ker tega ni zaslediti ne v izreku in tudi ne v obrazložitvi odločbe. Ne glede nato pa pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da si tožnica napačno razlaga določbe 64. in 71. člena Zakona o rednih sodiščih (Ur.l. SRS št. 10/77), ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo na podlagi 107. člena Zakona o sodniški službi (Ur.l. RS št. 19/94), ko trdi, da bi ji moralo prej navedeno sodišče priskrbeti zaposlitev tudi po izteku enoletnega roka od prenehanja sodniškega mandata, v katerem pa je sicer imela vse pravice iz delovnega razmerja in da ji zato dne 28.10.1995 ni prenehalo delovno razmerje. Takšne razlage glede na jasne določbe prej navedenih členov Zakona o sodniški službi in Zakona o rednih sodiščih pritožbeno sodišče ne more sprejeti in je zato v celoti pritrdilo ugotovitvam sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.
Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.