Jedro

I. Obresti po 26.čl. Zakona o blagovnem prometu niso sankcije za špekulativno razmerje prodajalca, pač pa le sredstvo za izenačevanje ekonomskega položaja kupca in prodajalca.

II. Določilo 26. člena zakona o blagovnem prometu velja tako za delno vnaprejšnje plačilo kot tudi za vnaprejšnje plačilo celotne kupnine.

Izrek

Reviziji se ugodi. Sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu.

Tožena stranka mora povrniti tožniku stroške odgovora na pritožbo v znesku 14.400 SIT in stroške revizijskega postopka v znesku 24.000 SIT, v 15 dneh, da ne bo izvržbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 287.875,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.6.1992 dalje do plačila ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 42.720,00 SIT. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožnik plačal toženi stranki za avtomobil Citroen ZX Aure 530.400,00 SIT dne 4.10.1991, avtomobil pa je prejel dne 20.3.1992. Tožena stranka je pogojevala prodajo z vnaprejšnjim plačilom celotne kupnine. Prisojeni znesek predstavlja obresti na vplačano kupnino za čas od plačila do izročitve avtomobila po obrestni meri, ki jo je priznavala A banka d.d. Ljubljana varčevalcem za hranilne vloge na vpogled, skladno z določbo 26. člena zakona o blagovnem prometu.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek in tožniku naložilo prvostopne in pritožbene stroške. Potrdilo je sicer dejanske ugotovitve, po katerih je tožena stranka pred sklenitvijo prodajne pogodbe zahtevala vnaprejšnje plačilo kupnine, vendar pa je zavzelo stališče, da to dejansko stanje ni podlaga za uporabo 26. čl. zakona o blagovnem prometu, ki govori o delnem plačilu kupnine in o končnem izračunu ob dobavi blaga. V tem primeru je tožnik plačal celotno kupnino, sama cena pa je ostala nespremenjena, kljub zamudi pri izročitvi avtomobila. Zato obresti po 26. čl. zakona o blagovnem prometu ne pridejo v poštev. Tožena stranka je zaradi zamude lahko odškodninsko odgovorna, vendar zaradi prepozne dobave blaga ni dolžna plačati zamudnih obresti.

Proti tej sodbi vlaga tožnik revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne pritožbo tožene stranke in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo in stroškov revizijskega postopka. Nasprotuje razlagi 26. čl. zakona o blagovnem prometu, po kateri ta določba velja samo v primeru delnega vnaprejšnjega plačila. Meni, da je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno pravno stališče. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP).

Revizija je utemeljena.

Zakon o blagovnem prometu (Ur.l. SRS št. 21/77 in 29/86 v zvezi z 31. čl. zakona o trgovini Ur.l. RS št. 18/93) v 26. členu določa, da je prodajalec, ki kupcu izrecno ali molče postavi kot pogoj za prodajo blaga, da mu vnaprej plača določen del kupnine, dolžan ob dobavi blaga pri končnem obračunu priznati oziroma obračunati od plačanega zneska najmanj take obresti, kot jih dajejo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled. Ta določba ni enaka prej veljavnemu 16. členu zakona o temeljih poslovanja OZD na področju blagovnega prometa ter o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga na tem področju (Ur.l. SFRJ št. 43/76 - 43/86), ki je določal plačilo obresti po obrestni meri za vezane vloge kot sankcijo za dejanja špekulacije v blagovnem prometu. V nasprotju s tem določa 26. čl. zakona o blagovnem prometu samo obveznosti, da prodajalec, ki izsili vnaprejšnje plačilo kupnine za prodano blago, plača kupcu obresti po obrestni meri, ki jih banke priznavajo varčevalcem za vpogledne hranilne vloge. Namen te določbe ni sankcionirati špekulativnega ravnanja prodajalca, ampak samo kupca ekonomsko zavarovati tako, da s svojim neprostovoljnim vnaprejšnjim plačilom ne kreditira prodajalca brezplačno. Ne gre za zamudne obresti in tudi ne za obresti zaradi nepravočasne izročitve blaga kot napačno navaja sodba druge stopnje. Obresti po 26. čl. zakona o blagovnem prometu so zgolj obresti na vnaprej plačani znesek ne glede na zamudo prodajalca pri izročitvi prodanega blaga in ne glede na morebitno prodajalčevo špekulativno ravnanje. Gre zgolj za izenačenje ekonomskega položaja obeh pogodbenih strank, da ne bi zaradi vnaprejšnjega plačila kupnine ena stranka brezplačno uporabljala denarja druge stranke. Pogoj za uporabo 26. člena zakona o blagovnem prometu pa je, da prodajalec postavi kupcu kot pogoj za prodajo blaga vnaprejšnje plačilo kupnine. To je bilo v tej zadevi na obeh stopnjah izrecno ugotovljeno, namreč da je tožena stranka tožniku postavila tak pogoj za prodajo avtomobila. Sodišče prve stopnje je na podlagi take ugotovitve pravilno uporabilo določbo 26. člena zakona o blagovnem prometu in priznalo tožniku na plačano kupnino obresti po obrestni meri za vpogledne hranilne vloge.

Sodišče druge stopnje napačno razlaga določbo 26. čl. navedenega zakona tudi s tem, ko šteje, da velja ta določba samo za delna plačila, ne pa tudi, kadar je vnaprej plačana celotna kupnina. Taka razlaga ni v skladu s prej navedenim namenom določbe, da namreč zagotovi kupcu enak ekonomski položaj, kot ga ima prodajalec.