Jedro

V situaciji, ko je nesporno, katero premoženje je skupno, je odločitev o napotitvi na pravdo glede ugotovitve deležev na tem premoženju pravilna. Pritožnik ima torej načeloma prav, da je mogoče govoriti o deležih šele ko je jasen obseg skupnega premoženja, vendar je napotitev na pravdo lahko (skupna) tako glede obsega skupnega premoženja kot glede deležev na njem, kot je odločilo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, ko je na pravdo napotilo obe nepravdni stranki, predlagatelja glede deleža na skupnem (nespornem) premoženju in (hkrati) nasprotno udeleženko glede obsega (spornega) skupnega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v točki I. izpodbijanega sklepa napotilo predlagatelja na pravdo, tako, da je dolžan v roku 30 dni po dneva pravnomočnosti sklepa vložiti pri pristojnem sodišču tožbo, s katero bo dokazal, da znaša njegov delež na trisobnem stanovanju št. 27, v III. nadstropju stanovanjskega bloka na C., stoječem na parceli št. 485/2 k.o. N., s pripadajočo kletjo št. 12, v izmeri 1,46 vpisanem v listu B-28 vl. št. E 14, k.o. N. in na stanovanjski hiši v S., stoječi na parc. št. 78, vpisani v vl. št. 995, k.o. S., več kot eno polovico. Na pravdo je napotilo tudi nasprotno udeleženko v točki II. izreka sklepa tako, da je ta dolžna v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa pri pristojnem sodišču vložiti tožbo, s katero bo dokazala, da v skupno premoženje nepravdnih strank sodi tudi vikend-stanovanjska hiša na P., poslovni delež, ki ga ima predlagatelj v družbi M. d.o.o. in solastniški delež do ene polovice na nepremičnini s parc. št. 78, vpisani v vl. št. 995 k.o. S.. Sodišče prve stopnje je v točki III. izpodbijanega sklepa odločilo, da se nepravdni postopek prekine do pravnomočnosti sodb pristojnega sodišča oziroma do poteka roka, določenega za vložitev tožbe. Obe nepravdni stranki je poučilo, da v primeru, če ne bosta vložil tožbe, bo sodišče nepravdni postopek nadaljevalo.

Proti sklepu, v delu, ki se nanaša na odločitev v točki I. in III. izreka, je vložil pritožbo predlagatelj. V pritožbi zatrjuje, da je bila odločitev sodišča, ki je napotilo na pravdo predlagatelja preuranjena, saj bi moralo sodišče najprej ugotoviti nesporen obseg skupnega premoženja nepravdnih strank. Pripominja, da že sedaj znaša njegov delež na stanovanjski hiši v S. 3/4 in bi moralo napotiti na pravdo nasprotno udeleženko, v kateri bi dokazala, da znaša njen delež na navedeni stanovanjski hiši več kot 1/4, kot to izhaja iz zemljiške knjige. Po stališču pritožnika so v postopku delitve skupnega premoženja zakoncev tri faze. V prvo fazo spada ugotavljanje premoženjske mase, ki predstavlja skupno premoženje, v drugo fazo spada določanje oziroma ugotavljanje solastninskih deležev na tem premoženju, v tretjo fazo pa sodi delitev skupnega premoženja, pri čemer se delež posameznega zakonca lahko določi le na celotni premoženjski masi in ne na posameznih stvareh. Ker še ni znan obseg premoženjske mase, je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 2. odstavka 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) odloči sodišče o delitvi stvari in skupnega premoženja, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. 3. odstavek istega člena določa, da če obstoji med udeleženci spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP. Iz podatkov v spisu res izhaja, kot navaja pritožnik, da je v obravnavanem primeru med nepravdnima strankama tudi spor o predmetu delitve in ne samo o velikosti deležev, vendar je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo, katero je tisto premoženje, glede katerega je med strankama nesporno, da je skupno (premoženje navedeno v točki I. izreka izpodbijanega sklepa), in katero je tisto, glede katerega je spor (točka II. izreka sklepa, kar pritožnik ne izpodbija). V situaciji, ko je nesporno, katero premoženje je skupno, je odločitev o napotitvi na pravdo glede ugotovitve deležev na tem premoženju pravilna in ni sprejeta prekmalu, kot trdi pritožnik, saj je sodišče prve stopnje hkrati napotilo na pravdo tudi nasprotno udeleženko glede spornega obsega skupnega premoženja. Pritožnik ima torej načeloma prav, da je mogoče govoriti o deležih šele ko je jasen obseg skupnega premoženja, vendar je napotitev na pravdo lahko (skupna) tako glede obsega skupnega premoženja kot glede deležev na njem, kot je odločilo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, ko je na pravdo napotilo obe nepravdni stranki, predlagatelja glede deleža na skupnem (nespornem) premoženju in (hkrati) nasprotno udeleženko glede obsega (spornega) skupnega premoženja.

Podatki iz spisa kažejo, da sta nepravdni stranki razvezana zakonca, pri čemer predlagatelj zatrjuje, da je do nakupa stanovanja in gradnje stanovanjske hiše res prišlo v času trajanja njune zakonske zveze, vendar je po njegovem mnenju njegov delež na celotnem skupnem premoženju najmanj 80 %, delež nasprotne udeleženke pa največ 20%. Nasprotna udeleženka je potrdila, da spadata v skupno premoženje stanovanje in stanovanjska hiša, kot je zatrjeval predlagatelj, po njenih trditvah pa sodi v skupno premoženje še vikend v P., poslovni delež predlagatelja v družbi M. d.o.o. in solastninski delež do ene pravice na nepremičnini s parc. št. 78, vpisani v vložku št. 995 k.o. S.. Po njenem mnenju sta deleža nepravdnih strank na celotnem premoženju enaka. Sodišče prve stopnje je štelo pravico predlagatelja za manj verjetno, ker je bilo premoženje, ki med nepravdnima strankama nesporno sodi v skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze in glede na določbo 2. odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR) velja zakonska domneva, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje ter da sta deleža na njem enaka. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, ko je štelo, da je pravica predlagatelja, ki zatrjuje najmanj 80 % delež na skupnem premoženju, manj verjetna. Res je, da je v primerih, ko je nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, že vpisana v zemljiško knjigo na enega zakonca, potrebno napotiti na pravdo tistega zakonca, ki ni vpisan v zemljiško knjigo, vendar je obravnavana situacija drugačna. Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, stanovanje še ni vpisano v zemljiško knjigo, v kupoprodajni pogodbi pa kot kupca nastopata obe nepravdni stranki. Pripomba pritožnika, da iz podatkov zemljiške knjige že sedaj izhaja, da je njegov delež na stanovanjski hiši v S. 3/4, je sicer točna, vendar je pritožnik spregledal, da zatrjuje večji delež kot 3/4, saj navaja, da je njegov delež na celotnem premoženju najmanj 80%, zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, ko je take trditve predlagatelja štelo za manj verjetne in ga je pravilno napotilo na pravdo, kjer bo moral ta delež dokazati. Navedba v točki I. izreka izpodbijanega sklepa, kjer se navaja delež več kot eno polovico ne sme motiti, saj je jasno, da v to sodi tudi dokazovanje najmanj 80% deleža, kot ga na celotnem skupnem premoženju zatrjuje predlagatelj.

Ker je torej pritožbeno sodišče ugotovilo, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in tudi niso podane kake kršitve določb nepravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP in 37. členom ZNP.