Jedro

Bistvo t.i. regulacijskih začasnih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izdajo začasne odredbe z dne 29. 9. 2022 zavrnilo (I točka izreka) in odločilo, da upnica krije sama svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje upnica. Navaja, da je odločitev sodišča nepravilna in nezakonita, saj je izkazana ogroženost otrok in je nujno potrebno sprejeti odločitve o začasni dodelitvi mld. otrok v varstvo in vzgojo upnici, določiti stikov in preživnini. Stanovanje, kot nepremičnina v kateri sedaj upnica z otrokoma živi, je dejansko last dolžnika tako, da se namerava preseliti v občinsko stanovanje. Za pridobitev stanovanja pa je potrebno izpolnjevati pogoje, med katerimi je predložitev sklepa sodišča o določitvi skrbništva nad otrokoma. Zato bi sodišče z začasno odredbo moralo odločiti glede varstva in vzgoje otrok še pred ureditvijo v rednem postopku. Takšno je tudi mnenje CSD z dne 6. 10. 2022, ki ga je sodišče v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe pridobilo. Neurejeno vprašanje glede vzgoje in varstva mld. otrok ne posega zgolj v eksistenčne potrebe upnice, temveč tudi otrok, ki trenutno prebivata pri njej, saj je dolžnik izvajal nasilje nad upnico. Zato si slednja upravičeno prizadeva za prioritetno zagotovitev varnega okolja, ko sta otroka pri njej. Nujnost ureditve je ugotovil tudi CSD, ki je v poročilu zapisal, da je ustrezno, da se otroka zaupata v varstvo in vzgojo materi, da se stiki izvajajo, kot sta se starša dogovorila s posredovanjem CSD, ter da je tudi utemeljen predlog za začasno ureditev v delu preživnine. V korist mld. otrok je vsekakor, da se izda začasna odredba, saj so koristi otrok ogrožene, če začasna ureditev ne bo vzpostavljena, kot je to predlagala upnica. Tako so izkazane okoliščine, ki zahtevajo začasno vendar nujno ukrepanje sodišča. Upnica si z začasno odredbo prizadeva urediti stike, ki se trenutno dogovarjajo preko CSD ter se prilagajajo delovnim obveznostim dolžnika, kar trenutno omogoča zgolj to, da se upnica in dolžnik ne srečujeta, kar pa dolgoročno niti začasno ni v korist otroka. Zato si upnica izključno v zaščito mld. otrok prizadeva, da se stiki uredijo na način, da bodo predvidljivi in točno določeni. Prav tako je sodišče spregledalo, da je upnica trenutno edina, ki s svojimi osebnimi dohodki pokriva potrebe otrok, za katere je CSD nesporno ugotovil, da znašajo vsaj 300,00 EUR mesečno, obljuba dolžnika na CSD, da bo preživnino plačeval pa še ne zagotavlja, da bo dolžnik preživnino resnično plačeval. Za urejanje vprašanj vezanih na otroka in pridobitev stanovanja potrebuje sodno odločbo glede skrbništva, začasna ureditev je potrebna tudi upoštevaje dejstvo, da med staršema ni komunikacije in da slednje v prihodnosti ni mogoče predvideti, zaradi strahu upnice do dolžnika in nerešenih razmerij. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijan sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma podrejeno zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pregled zadeve pokaže, da je upnica dne 29. 9. 2022 predlagala izdajo začasne odredbe, s katero predlaga, da se mld. otroka dodelita v varstvo in vzgojo, da se določijo stiki z dolžnikom pod nadzorom tretje osebe, in sicer mame dolžnika in da se določi preživnina v višini 170,00 EUR mesečno, za vsakega otroka.

5. Sodišče prve stopnje je v zadevi pridobilo poročilo CSD A. (v nadaljevanju CSD) iz katerega izhaja, da sta se udeleženca postopka že 14. 9. 2022 oglasila na CSD, zaradi opravljanja predhodnega svetovanja v postopku razveze zakonske zveze, v katerem sta se strinjala, da se otroka dodelita v varstvo in vzgojo materi, dogovorila sta se glede izvajanja stikov ter višine preživnine, ki jo plačuje dolžnik. Za tem se je 3. 10. 2022 na CSD oglasil dolžnik zaradi urejanja stikov z otrokoma in je med udeležencema prišlo do dogovora glede izvajanja samih stikov. Prav tako je na CSD prišlo do dogovora, da dolžnik od novembra naprej plačuje preživnino za vsakega otroka, saj je v mesecu oktobru poravnal za 700,00 EUR zapadlih računov povezanih s stanovanjem.

6. Bistvo t.i. regulacijskih začasnih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne - izjemne primere in ne more biti nadomestilo rednega sodnega varstva. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pogoji za slednje v predmetnem postopku niso podani, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Nujnosti izdaje začasne odredbe upnica namreč ni izkazala. V skladu s 161. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je izjemnost izdaje začasne odredbe opredeljena z verjetnostjo izkazane otrokove ogroženosti. Začasna odredba ima v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovi izdaji pristopati restriktivno1. Dejstvo, ki ga zatrjuje pritožnica v pritožbi in sicer, da potrebuje odločbo o skrbništvu nad otrokoma za pridobitev stanovanja, ogroženosti otrok ne izkazujejo.2

7. Na podlagi pridobljenega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnica ni uspela izkazati ogroženosti mld. otrok, v kolikor predlagana začasna odredba ne bo izdana, saj upnica ni izpostavila nobenih vprašanj glede varstva in vzgoje, glede katerih se starša ne bi mogla sporazumeti in bi zato bila začasna odredba za dodelitev otrok njej v varstvo in vzgojo, nujna. Upnica niti ne zatrjuje, da bi z dolžnikom glede izvajanja varstva in vzgoje bila v kakršnemkoli nesporazumu ali večjem konfliktu, zaradi česar bi bila mld. otroka ogrožena. Prav tako iz poročila CSD ne izhaja, da dolžnik preživnine ne želi plačevati in da bi zaradi tega bilo ogroženo preživljanje mld. otrok. Otroka pa trenutno bivata z upnico, slednja pa ne zatrjuje, da dolžnik temu kakorkoli nasprotuje.

8. V primeru razpada starševske zveze je ureditev stikov med otrokom in tistim od staršev, ki z njim ne biva nujno potrebna v vseh tistih primerih, ko starša ne zmoreta sama doseči dogovora in grozi, da bo stanje neurejenih stikov ali celo njihova odsotnost, vodila v odtujitev med otrokom in staršem s katerim ne živi.3 V predmetnem postopku je nesporno, da sta se starša pred CSD dogovorila tako glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo kot tudi glede stikov. Prav tako pa med njima obstaja dogovor glede plačevanja preživnine.

9. Namen preživnine določene z začasno odredbo ni zagotovitev ustreznega življenjskega standarda otrok, ampak gre za zagotovitev takšnega nujnega preživljanja, da ne bo mogoče govoriti o otrokovi ogroženosti. Slednje upnica zaenkrat niti ne zatrjuje. Prav tako nasprotni udeleženec zaenkrat ni izjavil, da k preživljanju mld. otrok ne želi prispevati, nasprotno se je pred CSD zavezal, da k njunemu preživljanju prispevati 150,00 EUR mesečno, za vsakega otroka.

10. Zgolj dejstvo, da stanovanjsko podjetje zahteva predložitev odločbe o skrbništvu otrok, tudi po oceni sodišča druge stopnje ne predstavlja tiste ogroženosti otrok, ki bi upravičeval izdajo začasne odredbe.

11. Upnica okoliščin, ki bi predstavljale ogroženosti otrok ne navaja, niti ne izhajajo iz poročila CSD, ki meni, da obstajajo pogoji, da tudi v sedanjem obdobju oba starša skrbita za svoja otroka ter meni, da je ustrezno, da se otroka zaupata v vzgojo in oskrbo upnici, da stiki potekajo po dogovoru, kot je bil sklenjen v postopku predhodnega svetovanja in da oče za otroka plačuje preživnino 170,00 EUR mesečno, od meseca novembra 2022 dalje.

12. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo upnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

13. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo je sodišče odločilo v skladu s 101. členom ZNP-1. 1 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-410/01. 2 VSL IV Cp 2123/2017, VSL sklep IV Cp 734/2021. 3 VSL sklep I Cp 1752/2017 z dne 20. 7. 2017.