Jedro

Dolžnik ne more uspešno uveljavljati nedopustnosti izvršbe zaradi prenehanja terjatve, če se pri tem sklicuje na dejstva oz. listine, ki izvirajo iz časa, ko bi jih dolžnik lahko uveljavljal v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je izvršba upnice zoper dolžnika pod opr. št. I 324/97 Okrajnega sodišča na Jesenicah nedopustna v delu, ki se nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od glavnice v višini 140 točk mesečno za čas od 12.11.1992 do 23.4.1993 ter plačila dodatka za ozimnico z zakonitimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu je tožbeni zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ugotovitev obsega terjatve po izvršilnem naslovu ter plačilo stroškov postopka zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške. Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka, ki jo v skladu s svojim pritožbenim interesom izpodbija v zavrnilnem delu in pri tem uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku ali pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se izvršilni naslov nanaša na sklep o nezakoniti razporeditvi toženke na delovno mesto prodajalke v trgovini z dne 12.11.1992 in na plačilo razlike v plači, do odprave nezakonite razporeditve delavke. Ta sklep o razporeditvi z dne 12.11.1992 pa je tožeča stranka nadomestila z novim sklepom in z aneksom k pogodbi o zaposlitvi z dne 18.5.1993. S tem je njena obveznost do toženke prenehala. Po presoji pritožbe je izvršljivost sodbe delovnega sodišča časovno omejena in je imela toženka pravico na podlagi te sodbe terjati razliko v plači le v obdobju, ko je bila nezakonito razporejena, ne pa neomejeno dolgo. Po trditvah tožeče stranke je bila toženka pravilno in zakonito razporejena s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 18.5.1993, v tem aneksu sta se stranki dogovorili o višini plače in takšno plačo toženka od 23.4.1993 dalje tudi prejema. Glede na navedeno je tako povsem nepomembno za izvršljivost odločbe ali je tožeča stranka svojo obveznost pravilne in zakonite razporeditve izpolnila že v času teka postopka pred delovnim sodišče ali pa šele po pravnomočnosti odločbe delovnega sodišča. Pomembno je, da je svojo obveznost do toženke izpolnila. Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov, pri tem pa ne pojasni pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kakšne takšne kršitve pa tudi pritožbeno sodišče ne najde. Pritožbeno sodišče tudi v celoti sprejema dejanske in pravne razloge sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. Glede na pritožbene trditve je dodati, da se tožeča stranka, ko zatrjuje nedopustnost izvršbe zaradi izpolnitve obveznosti, kot izhaja iz izvršilnega naslova, sklicuje na svoj sklep o razporeditvi z dne 23.4.1993 in aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi z dne 18.5.1993. Obe listini, na kateri se tožeča stranka sklicuje in na podlagi katerih naj bi izpolnila svojo obveznost do toženke oziroma naj bi toženkina terjatev, kot izvira iz izvršilnega naslova, prenehala, izvirajo iz časa pred izvršljivostjo izvršilnega naslova in tudi iz časa, ko je tožeča stranka kot dolžnik to še lahko uveljavlja v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Navedeni listini torej ne predstavljajo dejstva, ki bi nastopilo po izvršljivosti odločbe, ki je izvršilni naslov in zaradi katerega bi terjatev toženke proti tožeči stranki prenehala. Tožeča stranka sama navaja, da iz izvršilnega naslova izhaja, da je tožeča stranka dolžna toženki plačevati razliko v plači do odprave nezakonite razporeditve toženke. Iz odločbe in sklepa Sodišča združenega dela v Kranju z dne 7.1.1994, opr. št. S 327/93 v zvezi z odločbo in sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 17.3.1995, opr. št. Pdp 820/94 izhaja, da je bila toženka razporejena proti svoji volji na delovno mesto, ki ne ustreza stopnji njene strokovne izobrazbe. Z razveljavljenim sklepom o razporeditvi je bila namreč razporejena na delovno mesto prodajalke v trgovini 1. Takšna nezakonita razporeditev, na delovno mesto, ki ne ustreza stopnji njene strokovne izobrazbe pa ni v ničemer sanirana s sklepom o razporeditvi z dne 23.4.1993, na katerega se sklicuje tožeča stranka v tej pravdi. Iz tega sklepa o razporeditvi, ki pa ga je vpogledalo tudi delovno in socialno sodišče ob odločanju v zadevi, iz katere izhaja izvršilni naslov, le izhaja, da se toženka iz delovnega mesta prodajalca v trgovini 1 (na katerega je bila razporejena z razveljavljenim sklepom) razporedi za nedoločen čas na delovno mesto prodajalca v trgovini 8. Iz razlogov tega sklepa o razporeditvi povsem jasno izhaja, da je ta nov sklep o razporeditvi izdan le zato, ker so delovne potrebe tožeče stranke terjale, da se namesto prodajalca v trgovini 1 zasede mesto prodajalca v trgovini 8, pri čemer pa je bila podlaga k temu sklepu o razporeditvi (z dne 23.4.1993) sklep o razporeditvi z dne 12.11.1992, ki pa je bil razlog zaradi katerega je Delovno in socialno sodišče v izvršilnem naslovu odločilo, da je dolžna tožeča stranka toženki obračunavati osebni dohodek v višini 425 točk. Sklep o razporeditvi z dne 23.4.1993 in s tem povezan aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi torej ne pomeni izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, kot to zatrjuje tožeča stranka. Glede na spredaj navedeno, je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba pa ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo.