Jedro

Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da so tožniki solastniki parc. št. 57/23, 2470/0, 2475/0 in 2482/0, vse k. o. X,(1) ki so bile prej prepisane vl. št. 47 k. o. X in sicer prvo tožnik s solastninskim deležem do 4/6, drugo tožnica s solastniškim deležem do 1/6 in tretje tožnica s solastniškim deležem 1/6 (točka I/1), da se ugotovi, da je tožena stranka lastnica zemljišč parc. št. 52/1 in 57/12, obe k. o. X, ki sta bili prej pripisani pri vl. št. 29 k. o. X v deležu do celote (točka I/2) in da na podlagi pravnomočne sodbe v naslovni pravdni zadevi tožniki izrecno in brezpogojno dovoljujejo, da se na parc. št. 52/1 in št. 57/12, obe k. o. X vknjiži lastninska pravica do celote v korist tožene stranke (točka I/3) ter da se v breme tožene stranke izrecno in brezpogojno dovoljuje, da se na parc. št. 57/23, 2470/0, 2475/0 in 2482/0, vse k. o. X, vknjiži solastninska pravica do 4/6 v korist prvo tožnika, do 1/6 v korist drugo tožnice in do 1/6 v korist tretje tožnice (točka I/4). Prvo sodišče je še odločilo, da so tožniki dolžni povrniti toženi stranki v petnajstih dneh pravdne stroške v višini 1.478,95 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku prostovoljnega roka za plačilo dalje do plačila (točka II).

2. Tožniki izpodbijajo sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavljajo, da je podjetje S. iz K. R. sklenil dogovor s pravnima prednikoma tožnikov o menjavi nepremičnin, saj je imel razpolagalno pravico na nepremičninah, ki so bile v družbeni lastnini. Zaradi obnove stare makadamske ceste, ki jo je izvajala vojaška gradbena enota JLA in ker je imelo podjetje S. poseben družbeni pomen za potrebe obrambnih priprav in gospodarskih interesov oblasti tedanje SFR Slovenije, so ljudje, ki so živeli ob ali na tem zemljišču, kjer se je izvajala obnova, vedeli, da imajo na izbiro sprejem ponudbe menjave zemljišč, ali odkup pod pogoji podjetja S., ali pa bo zemljiške razlaščeno ob plačilu simbolične odkupnine. Predstavniki podjetja S. so za potrebe obnove ceste potrebovali izkop peska, zato so pravnima prednikoma tožnikov ponudili menjavo zemljišč. Menjalna pogodba se je začela v naravi dejansko izvajati. Zemljišča niso bila odmerjena, je pa bila kasneje narejena izmera, ker so bila zamenjana zemljišča v katastrskem zapisu sestavni del večje parcele. Geodet je opravil geodetsko izmero, zato sta bila pravna prednika tožnikov prepričana, da je postopek zaključen in da sta pridobila lastninsko pravico na zamenjanih zemljiščih, ki sta jih uživala. Pritožbeno sodišče je v sklepu II Cp 682/2011 z dne 18. 8. 2010 zavzelo stališče, da je treba izvesti dokaze, s katerimi se bo ugotovilo, ali so tožniki uživali nepremičnine in zato na njih pridobili lastninsko pravico. Prvo sodišče je opravilo ogled na kraju samem, na katerem so priče potrdile, da je bila opravljena parcelacija in v kakšnem obsegu ter v kakšnem obsegu so tožniki uživali zemljišča po sklenjeni menjalni pogodbi. Priča F. Š. je na ogledu potrdil obseg uživanja zemljišč, kot so ga zatrjevali tožniki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče je sledilo napotkom pritožbenega sodišča iz sklepa II Cp 681/2011 z dne 18. 8. 2011 in izvedlo dokaze, s katerimi sta pravdni stranki dokazovali (ne)dobrovernost pravnih prednikov in tožnikov v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice s priposestvovanjem na nepremičninah, ki naj bi bile predmet menjalne pogodbe. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva in podrobno obrazložena, ocenjena je tudi izpovedba priče F. Š. Prvo sodišče je v dokaznem postopku ocenilo vsa relevantna dejstva, ki jih materialno pravo zahteva za presojo (ne)utemeljenosti zahtevka. Ob pravilni uporabi materialnega prava, pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje le v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pritožbeno sodišče je že v sklepu II Cp 681/2011 z dne 18. 8. 2011 pojasnilo razloge, zaradi katerih toženi zahtevek na pravnoposlovni podlagi ni utemeljen, na te razloge se sklicuje tudi izpodbijana sodba, pritožba teh ugotovitev ne izpodbija, zato je pritožbeno sodišče le ugotavljalo, ali so utemeljeni pritožbeni razlogi, da je sodišče prve stopnje zmotno zavrnilo tožbeni zahtevek, ker so tožniki pridobili lastninsko pravico na zamenjanih nepremičninah na podlagi priposestvovanja.

5. Na stvari, ki je družbena lastnina, se lastninska pravica ne more priposestvovati (29. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih).(2) Rok za priposestvovanje je zato za tožnike začel teči šele z uveljavitvijo Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij dne 5. 12. 1992. Prvo sodišče je na podlagi 28. člena ZTLR pravilno ugotavljalo, ali je bila posest pravnih prednikov in tožnikov dobroverna. Posest pa je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova, s tem, da se domneva, da je posest dobroverna (drugi in tretji odstavek 72. člena ZTLR). Materialnopravne so pravilne ugotovitve prvega sodišča, ki je glede priposestvovalne dobe upoštevalo določbo 269. člena Stvarnopravnega zakonika,(3) ki določa, da se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo SPZ, upoštevajo določila SPZ, s tem, da sta dobroverni posestnik ter dobroverni in zakoniti posestnik po ZTLR glede trajanja priposestvovalne dobe izenačena z dobrovernim lastniškim posestnikom po SPZ.

6. Prvo sodišče je ugotovilo, da sta pravna prednika tožnikov na podlagi ustnega dogovora leta 1974 začela uživati zamenjana zemljišča, prav tako pa je tudi podjetje S. na zemljiščih, ki so bila prej last pravnih prednikov tožnikov, pričelo z izkopom peska. Razen ustnega dogovora s podjetjem S. ni bil sklenjen noben pisni dokument o menjavi zemljišč. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na 8. tč sodbe, v kateri je prvo sodišče podrobno opisalo prenose lastninske pravice na zemljiščih, ki so bila predmet menjalne pogodbe, spremembe lastništva pa so bile evidentirane tudi v zemljiški knjigi.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pravni predniki tožnikov niso bili dobroverni, saj že iz izpovedbe tožnice J. O. izhaja, da se zamenjava zemljišč ni realizirala in da si je F. Š. od leta 1993 kot novi zakupnik lastil vse, kar je imel v zakupu, tudi zamenjane parcele, ki jih je urejal njen pravni prednik. Iz izjave podjetja S. iz leta 1994 izhaja, da je F. Š. zemljišča prejel v zakup, zato je nedokazana trditev tožnikov, da so izvrševali izključno posest na zamenjanih zemljiščih. Odločilna pa je ugotovitev, da je pravdni prednik tožnikov vedel, da je Pravobranilstvo RS zavrnilo soglasje k sklenitvi menjalne pogodbe, kar potrjujejo tudi njegova prizadevanja, na podlagi katerih, je Občina K. od podjetja S. pridobila lastninsko pravico na zemljiščih, ki so bila predvidena za menjavo, vendar Pravobranilstvo RS ni odobrilo prenosa. Tožnica J. O. je še izpovedala, da je pravni prednik računal, da se bo uredilo odškodninsko razmerje glede peskokopa, kar očitno kaže, da je pravni prednik tožnikov vedel, da ni postal lastnik zamenjanih nepremičnin, kar potrjujejo tudi nadaljnje ugotovitve prvega sodišča, da so pravni predniki in tožniki še vedno izvrševali posest na delu parc. št. 52/1, ki je bila sicer predmet menjave in da so nepremičnine predmet menjave obremenjene z izvršilnimi postopki. Pravilne so tudi ugotovitve prvega sodišča, da je tožnik poslal Sk. predlog za zamenjavo zemljišč in ne predlog za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Na podlagi navedenih dejstev, je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da tožnik v času priposestvovanja ni bil dobroveren, zato tožbeni zahtevek na priznanje lastninske pravice na navedeni pravni podlagi ni utemeljen.

8. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožniki s pritožbo niso uspeli, zato morajo sami kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njihov predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel. (1) Iz izreka sklepa I/1 so pomotoma izpadle oznake parcelnih številk.

(2) V nadaljevanju ZTLR.

(3) V nadaljevanju SPZ.