Jedro

Obveznost vročanja pooblaščencu velja odtlej, ko je pooblastilno razmerje sodišču priglašeno, pa vse dotlej, ko je preklic oziroma odpoved sodišču naznanjena.Fikcija je v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku, in pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se delni umik tožbenega zahtevka za plačilo 58,95 EUR vzame na znanje in postopek v tem delu ustavi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 219689/2011, z dne 6. 1. 2012, pa v tem delu razveljavi tudi v 2. odstavku izreka (I. točka izreka). Razsodilo je, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 219689/2011, z dne 6. 1. 2012, ostane v 1. in 3. odstavku izreka sklepa v veljavi v delu, po katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.131,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 28. 12. 2011 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 86,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 4. 2. 2012 dalje do plačila (II. točka izreka), ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 165,36 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo (tj. II. in III. točko izreka) je iz vseh pritožbenih razlogov vložila pritožbo tožena stranka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 219689/2011, z dne 6. 1. 2012, razveljavi, predlog za izvršbo pa zavrže. Zahtevala je tudi povrnitev vseh stroškov postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi je na podlagi določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Pritožnica absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP utemeljuje z zatrjevanjem, da je bila vloga tožeče stranke (tj. pripravljalna vloga z dne 25. 10. 2012, list. št. 37) namesto toženi stranki vročena družbi L. d. o. o. (po podatkih AJPES izbrisana dne: 28. 11. 2013, MŠ ...) oziroma da po predložitvi pooblastila za zastopanje prvostopenjsko sodišče navedene vloge ni dostavilo pooblaščencu, da bi tožena stranka nanjo lahko odgovorila in dokazala utemeljenost dotedanjih navedb, vendar po presoji pritožbenega sodišča, kot obrazloženo v nadaljevanju, te niso podane.

7. Kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz listinske dokumentacije v spisu oziroma ugotovitev uradnega zaznamka na list. št. 42 (da tožena stranka obravnavanega gospodarskega spora ni družba L. d. o. o. - v stečaju, temveč L. N. d. o. o., ki je pravna oseba z drugo matično in davčno številko, o čemer se je z vpogledom v spletno aplikacijo AJPES prepričalo tudi pritožbeno sodišče) ter obvestila sodišču (pripeto na list. št. 43) pa je razvidno, da je sodišče prve stopnje toženi stranki (torej L. N. d. o. o.) omenjeno vlogo vročilo (tudi) osebno.

8. Sodišče prve stopnje se je utemeljeno zanašalo na podatke zadevnega spisa, po katerih odvetnik J. ob prejemu vloge tožeče stranke ni imel veljavnega pooblastila za zastopanje(1), ter toženi stranki pošiljko skladno s 3. odstavkom 139. člena ZPP vročalo na naslovu, ki je vpisan v sodni register (L. N. d. o. o. ...). Do tega trenutka (veljavno) pooblastilno razmerje sodišču prve stopnje namreč ni bilo priglašeno, zaradi česar skladno s 1. odstavkom 137. člena ZPP ni bilo potrebno pisanja vročati pooblaščencu, kar neutemeljeno uveljavlja pritožnica. Obveznost vročanja pooblaščencu namreč velja le odtlej, ko je pooblastilno razmerje sodišču priglašeno, pa vse dotlej, ko je preklic oziroma odpoved sodišču naznanjena. Odvetnik J. je kasneje, dne 20. 6. 2013, upoštevaje sklep prvostopenjskega sodišča z dne 31. 5. 2013 sicer res v roku predložil pooblastilo (98. člen ZPP), vendar pa ob ugotovitvi, da je bila sporna pripravljalna vloga tožeče stranke (kot ugotovljeno) toženi stranki vročena osebno (s fikcijo), pritožnica kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ne more utemeljiti z navedbo, da bi sodišče prve stopnje navedeno vlogo moralo vročiti tudi njemu.

9. Na obvestilu sodišču (o opravljeni vročitvi pripravljalne vloge z dne 25. 10. 2012 s prilogami in poziva toženi stranki v postopkih v sporih majhne vrednosti (r. št. 10)) je označeno, da je bilo obvestilo iz 3. odstavka 142. člena ZPP dne 30. 11. 2012 puščeno v hišnem predalčniku tožene stranke (pripeto na list. št. 43). Tožena stranka pisanja ni dvignila. Fikcija vročitve je tako skladno s 4. odstavkom 142. člena ZPP in ustaljeno sodno prakso, po kateri se v tovrstnih primerih (ko naslovnik pisma ni dvignil) vročitev šteje za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka (tj. na zadnji dan tega roka), nastopila petnajsti dan po dnevu, ko je bilo naslovniku v hišnem predalčniku puščeno obvestilo (tj. 30. 11. 2012). Ker je bila na ta dan sobota, je skladno s 4. odstavkom 111. člena ZPP petnajstdnevni rok iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, tj. 17. 12. 2012. Tega dne je bila tako osebna vročitev toženi stranki pravilno opravljena, kar pomeni, da je hkrati pričel teči osemdnevni rok (1. odstavek 452. člena ZPP) za vložitev pripravljalne vloge iz 2. odstavka 452. člena ZPP. Fikcija je namreč ravno v tem, da se vročitev šteje za opravljeno (čeprav v resnici ni), če pisanje ni dvignjeno v roku, in pride v poštev tudi za pisanja, ki jih je treba vročiti osebno. Zato velja, da je bila tožena stranka seznanjena s procesnim dejanjem, katerega bi morala opraviti za učinkovito varstvo svojih pravic, slednje pa je tudi razlog, da z obravnavano pritožbo ne more utemeljiti kršitve po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

10. To pa nadalje pomeni, da so ostale pritožbene navedbe v zvezi z ugovorom pasivne legitimacije (ki ga utemeljuje z drugimi razlogi kot v ugovoru zoper sklep o izvršbi) nedopustne pritožbene novote, zaradi česar se pritožbeno sodišče do slednjih ni bilo dolžno opredeljevati. Ugotovilo je namreč, da so izostale po krivdi tožene stranke, ne pa z nezakonitim postopanjem (opustitvijo vročitve) sodišča prve stopnje.

11. Pritožnica pa ne more uspeti niti z uveljavljanjem pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba namreč ni obremenjena z napakami, ki bi onemogočale njen objektiven preizkus (kar je nosilna značilnost kršitve iz 14. točke), niti ni sodišče prve stopnje v razlogih sodbe povzemalo vsebine listin, ki jo tožena stranka pritožbeno izpostavlja (računi), oziroma jo prenašalo v svojo obrazložitev, zaradi česar tudi zatrjevane protispisnosti (15. točka) že po naravi stvari ni moglo zagrešiti. Z navedbami iz tretjega odstavka obrazložitve pa tožena stranka ponuja kritiko dokazne ocene, kar v postopku v sporih majhne vrednost ni dopusten pritožbeni razlog in je kot tak neupošteven (458. člen ZPP).

12. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke iz navedenih razlogov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, odgovor tožeče stranke pa stroškovno ni utemeljen, saj z ničemer ni prispeval k rešitvi obravnavane pritožbe, zato skladno s 1. odstavkom 165. člena v zvezi s 154. členom in 155. členom ZPP vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Pooblastilo odvetniku J. je namreč podpisal P. T., po podatkih AJPES-a zakoniti zastopnik družbe L. d. o. o., in ne zakonita zastopnica tožene stranke B. B.