Jedro

Odškodninsko odgovornost poslovodstva po določbi 42. člena ZFPPIPP je treba uveljavljati v času trajanja stečajnega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka, morata pa v roku 15 dni od vročitve te odločbe toženi stranki nerazdelno plačati stroške odgovora na pritožbo v znesku 653,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1., 2.) zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka v stečajno maso družbe E. d. o. o. - v stečaju dolžna plačati odškodnino v višini 35.054,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2016 do plačila, ter (3.) odločilo, da morata tožeči stranki toženi stranki nerazdelno povrniti njene pravdne stroške v višini 3.312,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku 15-dnevnega plačilnega roka.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. V bistvenem je v odgovoru zavzela pravno stališče, da je odškodninski zahtevek treba uveljavljati v korist stečajnega dolžnika, torej do zaključka stečajnega postopka. V podkrepitev pritožbe navaja sodno prakso.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravno pomembna dejstva: - pritožnici (tožnici) sta tožbo vložili 14. 4. 2016. Tožbo sta utemeljevali na 42. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi s 44. členom istega zakona. Zahtevali sta, da toženec v stečajno maso vplača škodo, ki jo je povzročil kot poslovodja družbe E. d. o. o., zaradi neizvedenih ukrepov iz 35. do 39. člena ZFPPIPP; - tožnici sta bili upnici v stečajnem postopku zoper E. d. o. o. Njuni terjatvi, skupaj v znesku 35.054,61 EUR, sta bili v stečajnem postopku priznani; - stečajni postopek je bil zaključen 2. 2. 2017, stečajni dolžnik je bil 16. 3. 2017 izbrisan iz sodnega registra.

6. Nosilni argument sodišča prve stopnje je, da se zahtevek na podlagi 42. člena ZFPPIPP lahko uveljavlja samo, dokler stečajni postopek ni končan, saj z zaključkom stečajnega postopka pravna oseba preneha. Terjatev, ki se uveljavlja zoper poslovodjo zaradi kršitve dolžnosti iz 35. do 39. člena ZFPPIPP, je terjatev stečajnega dolžnika zoper poslovodjo. Obstoj stečajnega postopka je materialna predpostavka za odškodninski zahtevek. Odškodnina se po določbi 42. člena ZFPPIPP uveljavlja v korist vseh upnikov v stečajnem postopku tako, da mora odgovorna oseba odškodnino plačati stečajnemu dolžniku, odgovorna oseba pa ima nato regresno terjatev do družbe iz morebitnega preostanka razdelitvene mase. Če bi bilo mogoče tudi po zaključku stečajnega postopka odločati o takem zahtevku, bi bila odgovorni osebi vzeta pravica, da v stečajnem postopku uveljavlja regresni zahtevek. Terjatev tudi ni pozneje najdeno premoženje, saj se ni našla po končanem stečajnem postopku. To terjatev morata bodisi stečajni upravitelj bodisi upnik uveljavljati od začetka stečajnega postopka dalje, pogoj pa je, da se stečajni postopek do sodbe ne konča. 7. Pritožba uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Bistvo pritožbe je, da obstoječ stečajni postopek ni materialnopravna predpostavka za odločanje o tožbenem zahtevku. To stališče utemeljuje predvsem na razlogih, ki jih je Vrhovno sodišče zavzelo v sodbi III Ips 29/2012 z dne 25. 3. 2014. Navaja, da iz razlogov te sodbe izhaja, da sodišče lahko odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in jim naloži v plačilo povrnitve škode, še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase. Iz razlogov citirane sodbe pritožba izvaja naslednje zaključke: 1. da vložitev tožbe in odločanje o zahtevku pred končanjem stečajnega postopka glede na 42. člen ZFPPIPP ni preuranjeno (s tožbo ni treba čakati do zaključka stečajnega postopka); 2. vendar to ne pomeni hkrati, da mora o zahtevku nujno biti odločeno v času trajanja stečajnega postopka.

8. Višje sodišče se s ponujeno razlago ne strinja. Bistveni razlogi Vrhovnega sodišča v tej odločbi so, da se o tožbenem zahtevku odloči še pred končanjem stečajnega postopka. Vrhovno sodišče je moralo namreč odgovoriti na vprašanje, ali je treba nujno tožbo vložiti po zaključku stečaja pravne osebe, ko se ve, za koliko so terjatve upnikov ostale neplačane.1

9. Po mnenju višjega sodišča je v tej zadevi pomembna sodba VSRS, III Ips 86/2017 z dne 18. 6. 2019,2 čeprav je bila v tej pritožbeni zadevi tožba vložena pred koncem stečajnega postopka.3 Vrhovno sodišče je v citirani zadevi zavzelo stališče, da je treba odškodninsko odgovornost poslovodstva po določbi 42. člena ZFPPIPP uveljavljati v času trajanja stečajnega postopka. Obstoj stečajnega dolžnika (stečajne mase) je materialnopravna predpostavka za vložitev tožbe po omenjeni pravni podlagi, aktivna procesna legitimacija upnika je pogojena z odprtostjo stečajnega postopka. Kot je navedlo Vrhovno sodišče, bi uveljavitev pravnega varstva v obliki ugovora zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom (379. člen ZFPPIPP) preprečila končanje stečajnega postopka (v katerem bi upnik lahko uveljavljal odškodninski zahtevek). Ker takšnega pravnega varstva revidentka (v tem postopku pa pritožnik) ni uveljavljala, je s pravnomočnim zaključkom stečajnega postopka in z izbrisom stečajnega dolžnika iz registra izgubila aktivno procesno legitimacijo za uveljavljanje zahtevka po določbah 44. člena ZFPPIPP.4 Materialno pravno stališče višjega sodišče v tej pritožbeni zadevi je enako. Kljub temu, da že to zadošča za zavrnitev pritožbe, višje sodišče odgovarja še na tri pritožbene trditve.

10. Pritožnici navajata, da okrožna sodišča stečajne postopke končajo kljub obstoju take pravde. Primeroma navajata stečajni postopek St 4352/2014. Višje sodišče odgovarja, da pritožnici ne navajata, ali je bil sklep stečajnega sodišča pritožbeno preizkušen. Sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani je drugačna.5

11. Pritožnici navajata, da nista bili dolžni obvestiti stečajnega upravitelja o tekoči pravdi, saj jima te obveznosti zakon (ZFPPIPP) ne nalaga. Tudi to naj bi po njunem mnenju kazalo na to, da je zmotno stališče, da stečajni postopek do razsodbe ne sme biti končan. Višje sodišče se sicer strinja, da zakon upniku ne nalaga obveznosti, da o vloženi tožbi obvesti upravitelja ali stečajno sodišče, vendar si mora v tem primeru sam pripisati posledice končanja stečajnega postopka.

12. Iz povedanega tudi izhaja, da je zmotno pritožbeno stališče, da naj bi ta terjatev predstavljala naknadno najdeno premoženje. Pritožnici se opirata na sodbo VSC, Cpg 344/2012 z dne 30. 1. 2013, kjer pa ni bilo razsojeno o takem dejanskem stanju. Zadeva se nanaša na stvarno premoženje. Sicer pa ni mogoče govoriti o kasneje najdenem premoženju, ko pa je terjatev s koncem stečajnega postopka ugasnila, tožba s takim zahtevkom pa je postala nesklepčna.

13. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. in prvem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožnik ni uspel s pritožbo, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa nasprotni stranki povrniti naslednje stroške odgovora na pritožbo: 875 točk za sestavo odgovora na pritožbo (1. točka 21. tar. št. Odvetniške tarife – OT), povečano za 2% stroške in DDV, skupaj 653,31 EUR.

1 Dopuščeno revizijsko vprašanje je bilo: ali lahko sodišče odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode, še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase? 2 Dopuščeno revizijsko vprašanje je bilo: ali je dopustna vložitev tožbe na podlagi 42. člena ZFPPIPP tudi po zaključku stečajnega postopka in ali gre pri terjatvi iz naslova odškodninske odgovornosti poslovodstva na podlagi 42. člena ZFPPIPP v okoliščinah konkretnega primera za pozneje najdeno premoženje? 3 O taki procesni situaciji glej sklep VSL, Cst 294/2016 z dne 11. 5. 2016. 4 Enako tudi sodba VSL, I Cp 1186/2015 z dne 2. 9. 2015; sklep VSL, Cst 294/2016 z dne 11. 5. 2016; Nina Plavšak, Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Tax-Fin-Lex; Ljubljana, 2017, e-izdaja, razdelek 3.8.4. 5 Sklep VSL, Cst 294/2016 z dne 11. 5. 2016.