Jedro

Tudi če je med dediči spor o vrednosti zapuščine, se zapuščinski postopek zaradi takšnega spora ne prekine, saj je ugotavljanje vrednosti zapuščine stvar zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožbi dediča L.B. se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da nadaljuje s postopkom.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinsko obravnavo prekinilo in dediča L.B. napotilo na pravdo, da dokaže, da je z oporočnim razpolaganjem zapustnice prikrajšan njegov nujni delež in koliko naj se zaradi tega zmanjša oporočno razpolaganje zapustnice po oporoki z dne 28.12.1994. Dediču je naložilo, da je dolžan vložiti tožbo v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, ker da bo v nasprotnem primeru sodišče nadaljevalo z zapuščinsko obravnavo ne glede na njegov zahtevek.

Zoper ta sklep je vložil dedič pritožbo. V pritožbi opozarja, da med dediči ni prišlo do spora, ki bi zahteval prekinitev postopka.

Nesporno med dediči je, da obstoja oporoka, ki jo dediči priznavajo.

Prav tako ni sporno, da je tožnik nujni dedič, ki ga uveljavlja. Že po zakonu mu nujni delež pripada. Ni sporno, da sestoji zapuščina iz nepremičnin in hranilne vloge na banki. Zapustnica je z oporoko razpolagala z nepremičnim premoženjem. Po zakonu pritožniku pripada zakoniti dedni delež na hranilni vlogi do 1/3, zaradi oporoke pa mu pripada še nujni delež na nepremičninah do 1/6 zapuščine. Pravica dediča, tako zakonitega kot v primeru oporočnega dedovanja, pa je, da deduje določen delež na celotni zapuščini. Pritožnik ima zato pravico dedovati nujni delež na nepremičninah in zakoniti dedni delež na hranilni vlogah. Ugotavljanje vrednosti zapuščine tako sploh ni potrebno. Če bi bilo potrebno popisati zapuščino in ugotoviti njeno vrednost ter eventuelno prikrajšanje nujnega deleža zakonitega dediča, pa se vse to tudi ne bi ugotavljalo v pravdi, saj je za popis zapuščine pristojno zapuščinsko sodišče. Stroške za popis in cenitev mora izterjati sodišče od vseh dedičev in ne le od zakonitega. Iz teh razlogov predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje s postopkom.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba zmotno razlaga določila Zakona o dedovanju (ZD) o izračunavanju nujnega in razpoložljivega dela. Obrazložitev izpodbijanega sklepa, da glede na zbrane podatke pritožnikov nujni delež ni prikrajšan je pravilna, saj se je sodišče prve stopnje pri izračunavanju vrednosti nujnega deleža in razpoložljivega dela pravilno oprlo na določbo 28. člena ZD.

Zapustnica je razpolagala le z nepremičnim premoženjem, za oceno, ali je nujni delež prikrajšan, pa je bilo potrebno ugotoviti vrednost celotne zapuščine. Na podlagi podatkov, ki jih je sodišče v tem postopku pribavilo, je ugotovilo, da po odbitku stroškov iz 3. odst. 28. člena ZD znaša čista vrednost zapuščine 9.300.558,00 SIT. Zatem je tako kot določa zakon izračunalo še nujni delež pritožnika, ki znaša 1.550.086,00 SIT. Ker spada v zapuščino tudi znesek 1.900.558,00 SIT, s katerim zapustnika v oporoki ni razpolagala, je utemeljen sklep, da pritožnikov nujni delež ni prikrajšan, saj se lahko v celoti poplača iz tistega premoženja, s katerim zapustnica ni oporočno razpolagala.

Izpodbijani sklep pa je pritožbeno sodišče razveljavilo, ker pritožnik v nadaljnih pritožbenih navedbah pravilno opozarja, da za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo v tej zadevi ni bilo podlage, saj med dediči ni sporno kakšno od odločilnih dejstev, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče odločilo za prekinitev postopka le zaradi "natančne ugotovitve oz. izračuna vrednosti nepremičnine, ki je predmet oporoke ter natančnega izraačuna razpoložljivega dela in v posledici ugotovitve, ali je prikrajšan nujni delež dediča". O ugotovitvi vrednosti zapuščine odloča zapuščinsko sodišče, kot utemeljeno navaja pritožba. Stroške za popis in cenitev mora sodišče izterjati od vseh dedičev v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se subsidiarno uporablja tudi v zapuščinskem postopku (člen 153 ZPP v zvezi s členom 163 ZD). Če kateri od dedičev stroškov ne založi, sodišče presoja takšno njegovo ravnanje po teh določbah. V konkretnem primeru zato ni šlo za primer spora iz 210. čl. ZD, kot zmotno meni sodišče prve stopnje in je iz tega razloga pritožbeno sodišče moralo pritožbi dediča ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dediča Libera Brajnika na pravdo razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da nadaljuje s postopkom.

V nadaljnem postopku naj sodišče prve stopnje pozove dediče, da založijo predujem za stroške popisa in cenitve zapuščine. V primeru, če stroški ne bodo založeni, naj v skladu s členom 153 ZPP, presodi pomen tega kateri od dedičev ni založil zneska, potrebnega za stroške. Če natančnejše cenitve ne bi moglo opraviti, pa pri odločanju upošteva podatke, ki so že v spisu in ki jih je uporabilo že pri obrazložitvi izpodbijanega sklepa.