Jedro

Zemljiška knjiga, ki je izvorna evidenca glede pravnih razmerij/značilnosti nepremičnin, glede površin oziroma dejanskih razmerij (značilnosti) nepremičnin ne predstavlja izvornega registra, ampak je to kataster (iz katerega zemljiška knjiga omenjene podatke povzema).

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 19. 8. 2020: - ugotovilo, da je Mestna občina Ljubljana pravna naslednica Občine ... kot imetnice pravice uporabe nerazdeljenega posameznega dela stavbe z ID znakom 000-208-900 in da je zakoniti udeleženec postopka tudi A. A., ..., Združeno Kraljestvo (točka A izreka), - ugotovilo, da obstoji na stavbi z ID znakom 000-208, ki je povezana s parcelo št. 415, k.o. X, na naslovu L1, etažna lastnina (točka B/I izreka) - za potrebe vzpostavitve etažne lastnine ugotovilo, da je parcela št. 415, k.o. X, pripadajoče zemljišče k stavbi, v tistem delu, ki predstavlja zemljišče pod stavbo, v zemljiški knjigi pa naj bi bila že opredeljena kot splošni skupni del stavbe z ID znakom 000-208 (točka B/II izreka) - ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot splošni skupni del opredeljena tudi parc. št. 417 k.o. X (točka B/III izreka) - ugotovilo, kateri so splošni skupni deli stavbe z ID znakom 000-208 (točka B/IV izreka), - ugotovilo, kakšni so idealni deleži vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe z ID znakom 000-208 na njenih splošnih skupnih delih (točka B/V izreka), - ugotovilo, kateri so posebni skupni deli stavbe z ID znakom 000-208 (točka B/VI izreka), - ugotovilo, kateri so posamezni deli stavbe z znakom 000-208, kdo so njihovi lastniki in imetniki drugih stvarnih pravic na teh delih (točka B/VII izreka), - na parceli št. 416 (sedaj začasno del 908) ugotovilo lastninsko pravico v korist B. B. do 1/1 (točka B/VIII izreka), - odločilo, da se posamezni deli z ID znakom 000-208, ki so v zemljiški knjigi doslej vpisani z začasnimi identifikatorji z zaporednimi številkami od 900 do 910, po izvedbi vpisov na podlagi izpodbijanega sklepa izbrišejo (točka B/IX izreka), - odločilo, da se v zemljiški knjigi ohrani zaznamba – urejanje prostora (ID zaznambe 001), vknjižena pri parcelah št. 415, 416 in 417 (točka B/X izreka), - odločilo o vrstnem redu in začetku učinkovanja zemljiškoknjižnih vpisov na podlagi izpodbijanega sklepa (točka B/XI izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje peta udeleženka B. B., ki izpostavlja, kaj je sodišče prve stopnje ugotovilo v točki B/VIII glede parcele 416, k.o. X, oziroma kaj glede nje izhaja iz 12. točke obrazložitve. Poudarja, da je iz vpogleda v e prostor – GURS razvidno, da poslovni prostor na njej obsega površina stavbe 76,3 m2, površina zemljišča pod stavbo pa 62,00 m2, zaradi česar naj bi bila obrazložitev sodišča napačna. Izpostavlja, da iz točke A/III sklepa izhaja, da je v zemljiški knjigi kot splošni skupni del opredeljena tudi parcela št. 417 k.o. X, ki po njenem mnenju predstavlja splošni skupni del za oba objekta (to je za stavbi št. 208 in št. 201, obe k.o. X), kar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno.

3. Ostali udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izpostavilo, češ da je iz podatkov zemljiške knjige razvidno, da poslovni prostor (v zemljiški knjigi posamezni del stavbe z začasnim ID znakom 000-208-908), ki stoji na parceli v lasti pritožnice (parcela št. 416, k.o. X), meri 38 m2. Pritožbeno nasprotovanje omenjeni ugotovitvi je brezpredmetno iz dveh razlogov. Prvi je ta, da gre za ugotovitev zgolj v okviru obrazložitve (in ne izreka) sklepa, ki sodišča in strank (udeležencev) ne veže v smislu (izreka) pravnomočne odločbe (odločitve).1 Poleg tega pa zemljiška knjiga (na katero se kot vir sklicuje sodišče prve stopnje), ki je izvorna evidenca glede pravnih razmerij/značilnosti nepremičnin, glede površin oziroma dejanskih razmerij (značilnosti) nepremičnin (kar vse velja tudi za poslovni prostor na naslovu L2, ki je v katastru stavb vpisan z ID znakom 000-201) ne predstavlja izvornega registra, ampak je to kataster (iz katerega zemljiška knjiga omenjene podatke »zgolj« povzema).2

6. Sodišče prve stopnje je v točki B/III izreka izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot splošni skupni del (stavbe z ID znakom 000-208; stavba št. 208 na naslovu L1) opredeljena tudi parcela št. 417, k.o. X. Navedeno predstavlja »le« (pravilno) povzemanje vsebine zemljiške knjige glede omenjene parcele in ne (lastne) odločitve sodišča, da ta predstavlja splošni skupni del (zgolj) k stavbi št. 208 (na naslovu L1). V 13. točki obrazložitve izpodbijane odločbe (ki jo pritožba očitno spregleda, zaradi česar njen očitek o neobrazloženosti sklepa ne drži), je omenjeno sodišče hkrati izrecno navedlo, da se v tem postopku ni opredeljevalo glede (vprašanja) pripadajočega zemljišča k stavbama na naslovih L1 in L2 (pritožnica namreč poudarja, da je omenjena parcela splošni skupni del obeh objektov/stavb), kot tudi, da je potrebno za ureditev teh razmerij vložiti predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki se obravnava ločeno.3

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (relevantni) in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP4 v zvezi s 37. členom ZNP5).

1 Glej npr. sklep tega sodišča II Cp 87/2000 z dne 17. 2. 2000. 2 Glej sklep tega sodišča II Cp 2485/2010 z dne 15. 9. 2010. 3 Odločitev o obsegu pripadajočega zemljišča, sprejeta v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, namreč ni ovira za ponovno odločanje sodišča glede uveljavljanja pravic udeležencev in drugih oseb na takšnem zemljišču oziroma (nasploh) na skupnih delih (glej prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1 oziroma sklep tega sodišča I Cp 175/2017 z dne 25. 5. 2017). 4 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 5 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.