- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
UPRS Sodba I U 1946/2024-6
ECLI:SI:UPRS:2024:I.U.1946.2024.6 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Jedro
Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe izrekla o pomembnih dejstvih za odločitev (prvi odstavek 9. člena v zvezi s 1. in 5. točko tretjega odstavka in četrtim odstavkom 146. člena ZUP in 22. členom Ustave), ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti.
Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe izrekla o pomembnih dejstvih za odločitev (prvi odstavek 9. člena v zvezi s 1. in 5. točko tretjega odstavka in četrtim odstavkom 146. člena ZUP in 22. členom Ustave), ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti.
Izrek
Izrek
I.Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu številka Bpp 1022/2024 z dne 24. 10. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
I.Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu številka Bpp 1022/2024 z dne 24. 10. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Obrazložitev
Obrazložitev
Izpodbijana odločba
Izpodbijana odločba
1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 7. 10. 2024.
1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 7. 10. 2024.
2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev odgovora na pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu v zadevi II N 44/2024 in za zastopanje v pritožbenem postopku z dne 30. 8. 2024. Tožena stranka je na podlagi podatkov v prošnji in podatkov pridobljenih iz obstoječih zbirk podatkov ugotovila, (1) da je tožnica državljanka Republike Slovenije, (2) da je mati enega mladoletnega otroka in (3) da je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje (v nadaljevanju relevantno obdobje) prejela plačo v skupni višini 5846,83 EUR, otroške dodatke v skupni višini 81,18 EUR in mladoletni otrok preživnino v skupni višini 600,00 EUR. Tožena stranka je tako ugotovila, da mesečni dohodek tožnice oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine v relevantnem obdobju znaša 1088,00 EUR, kar presega dvakratnik minimalnega dohodka, ki znaša 969,76 EUR (določba 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih; v nadaljevanju: ZSVarPre) in tožničino prošnjo zavrnila (13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP ni presojala, saj tožnica ni izpolnjevala že premoženjskega kriterija.
2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev odgovora na pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu v zadevi II N 44/2024 in za zastopanje v pritožbenem postopku z dne 30. 8. 2024. Tožena stranka je na podlagi podatkov v prošnji in podatkov pridobljenih iz obstoječih zbirk podatkov ugotovila, (1) da je tožnica državljanka Republike Slovenije, (2) da je mati enega mladoletnega otroka in (3) da je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje (v nadaljevanju relevantno obdobje) prejela plačo v skupni višini 5846,83 EUR, otroške dodatke v skupni višini 81,18 EUR in mladoletni otrok preživnino v skupni višini 600,00 EUR. Tožena stranka je tako ugotovila, da mesečni dohodek tožnice oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine v relevantnem obdobju znaša 1088,00 EUR, kar presega dvakratnik minimalnega dohodka, ki znaša 969,76 EUR (določba 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih; v nadaljevanju: ZSVarPre) in tožničino prošnjo zavrnila (13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP). Tožena stranka vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP ni presojala, saj tožnica ni izpolnjevala že premoženjskega kriterija.
Povzetek navedb strank
Povzetek navedb strank
3.V tožbi tožnica toženi stranki očita kršitev določbe prvega 9. člena in četrtega odstavka 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in s tem 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava). Ker je storila bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, je nepopolno ugotovila dejansko stanje. Tožnice namreč ni obvestila o ugotovitvah v zvezi z njenimi prihodki in posledični oceni, da ne izpolnjuje premoženjskega kriterija za pridobitev redne brezplačne pravne. Če bi ji bila dana možnost, da se o tem izjavi, bi lahko že v upravnem postopku podala relevantne navedbe in dokaze za to, da izpolnjuje (najmanj) pogoje za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči iz 22. člena ZBPP.
3.V tožbi tožnica toženi stranki očita kršitev določbe prvega 9. člena in četrtega odstavka 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in s tem 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava). Ker je storila bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, je nepopolno ugotovila dejansko stanje. Tožnice namreč ni obvestila o ugotovitvah v zvezi z njenimi prihodki in posledični oceni, da ne izpolnjuje premoženjskega kriterija za pridobitev redne brezplačne pravne. Če bi ji bila dana možnost, da se o tem izjavi, bi lahko že v upravnem postopku podala relevantne navedbe in dokaze za to, da izpolnjuje (najmanj) pogoje za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči iz 22. člena ZBPP.
4.Tožnica pojasnjuje, da se je od bivšega izvenzakonskega partnerja, s katerim imata skupaj mladoletno hčerko, odselila na vikend, ki ga je dne 18. 1. 2024 zajel požar. Vikend je uničen v tolikšni meri, da življenje tam ni več mogoče. Tudi sicer pa si tam ne upa bivati, zaradi strahu pred bivšim partnerjem, ki mu je bila pravnomočno izrečena prepoved približevanja. Po požaru je tožnica sprva bivala v varni hiši. Za izdelavo stanovanja v hiši njenih staršev pa je bila primorana vzeti stanovanjsko posojilo v višini 35.000,00 EUR, z mesečno anuiteto 347,74 EUR. Mora kupiti tudi novo pohištvo in gospodinjske aparate, ki so bili uničeni v požaru. Celotni del lastnega dohodka družinskega člana je namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo, ki presega višino preživnine in otroškega dodatka. Sooča se torej z izrednimi finančnimi težavami, ki so posledica višje sile, zato kljub nekoliko višji plači oziroma dohodku, ki presega 969,00 EUR na osebo, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje družine ne more trpeti stroškov sodnega postopka v zadevi II N 44/2024. Gre za postopek po zakonu, ki ureja družinska razmerja, iz mnenja Centra za socialno delo Dolenjska in Bela Krajina št. 1223-150/2023-31909 z dne 16. 10. 2024 pa izhaja, da je postopek nujno potreben, zaradi ogroženosti tožnice. To pomeni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pomoči tudi na podlagi 27. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Sodišču tožnica predlaga, da naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka.
4.Tožnica pojasnjuje, da se je od bivšega izvenzakonskega partnerja, s katerim imata skupaj mladoletno hčerko, odselila na vikend, ki ga je dne 18. 1. 2024 zajel požar. Vikend je uničen v tolikšni meri, da življenje tam ni več mogoče. Tudi sicer pa si tam ne upa bivati, zaradi strahu pred bivšim partnerjem, ki mu je bila pravnomočno izrečena prepoved približevanja. Po požaru je tožnica sprva bivala v varni hiši. Za izdelavo stanovanja v hiši njenih staršev pa je bila primorana vzeti stanovanjsko posojilo v višini 35.000,00 EUR, z mesečno anuiteto 347,74 EUR. Mora kupiti tudi novo pohištvo in gospodinjske aparate, ki so bili uničeni v požaru. Celotni del lastnega dohodka družinskega člana je namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo, ki presega višino preživnine in otroškega dodatka. Sooča se torej z izrednimi finančnimi težavami, ki so posledica višje sile, zato kljub nekoliko višji plači oziroma dohodku, ki presega 969,00 EUR na osebo, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje družine ne more trpeti stroškov sodnega postopka v zadevi II N 44/2024. Gre za postopek po zakonu, ki ureja družinska razmerja, iz mnenja Centra za socialno delo Dolenjska in Bela Krajina št. 1223-150/2023-31909 z dne 16. 10. 2024 pa izhaja, da je postopek nujno potreben, zaradi ogroženosti tožnice. To pomeni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pomoči tudi na podlagi 27. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Sodišču tožnica predlaga, da naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka.
5.Tožena stranka je poslala upravni spis, ki se nanaša na zadevo, vendar na tožbo ni odgovorila.
5.Tožena stranka je poslala upravni spis, ki se nanaša na zadevo, vendar na tožbo ni odgovorila.
K I. točki izreka
K I. točki izreka
6.Tožba je utemeljena.
6.Tožba je utemeljena.
7.Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe izrekla o pomembnih dejstvih za odločitev (prvi odstavek 9. člena v zvezi s 1. in 5. točko tretjega odstavka in četrtim odstavkom 146. člena ZUP in 22. členom Ustave), ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti. Dejstvo, da določbe ZBPP, ki jih je tožena stranka uporabila pri odločitvi, ne vsebujejo izrecne zahteve o tem, da mora imeti stranka pravico do izjave v postopku, ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP (in 22. člena Ustave) v ZBPP izključena. Po določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP namreč pristojni organ za brezplačno pravno pomoč postopa po določbah ZUP, če ZBPP ne določa drugače.
7.Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka tožnici ni dala možnosti, da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe izrekla o pomembnih dejstvih za odločitev (prvi odstavek 9. člena v zvezi s 1. in 5. točko tretjega odstavka in četrtim odstavkom 146. člena ZUP in 22. členom Ustave), ki jih je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti. Dejstvo, da določbe ZBPP, ki jih je tožena stranka uporabila pri odločitvi, ne vsebujejo izrecne zahteve o tem, da mora imeti stranka pravico do izjave v postopku, ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP (in 22. člena Ustave) v ZBPP izključena. Po določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP namreč pristojni organ za brezplačno pravno pomoč postopa po določbah ZUP, če ZBPP ne določa drugače.
8.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka po uradni dolžnosti na podlagi vpogleda v obstoječe zbirke podatkov ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja oziroma subjektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (13. člen ZBPP), saj mesečni povprečni dohodek na člana družine v relevantnem obdobju presega 969,76 EUR (znaša 1088,00 EUR), višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre. Pri tem pa ni upoštevala pravice stranke do izjave v skladu s prvim odstavkom 9. člena v zvezi s 146. členom ZUP, pri čemer v to pravico ni zgolj posegla oziroma jo stranki omejila, ampak jo ji je v celoti odvzela. Zato je kršila tožničino pravico do izjave iz 22. člena Ustave v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave.
8.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka po uradni dolžnosti na podlagi vpogleda v obstoječe zbirke podatkov ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja oziroma subjektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (13. člen ZBPP), saj mesečni povprečni dohodek na člana družine v relevantnem obdobju presega 969,76 EUR (znaša 1088,00 EUR), višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre. Pri tem pa ni upoštevala pravice stranke do izjave v skladu s prvim odstavkom 9. člena v zvezi s 146. členom ZUP, pri čemer v to pravico ni zgolj posegla oziroma jo stranki omejila, ampak jo ji je v celoti odvzela. Zato je kršila tožničino pravico do izjave iz 22. člena Ustave v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave.
9.Tožnica v tožbi navaja, da izpolnjuje (najmanj) pogoje za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči iz 22. člena ZBPP. Pojasnjuje namreč, da je vikend v katerem je živela dne 18. 1. 2024 zajel požar in ga uničil do te mere, da v njem življenje ni več mogoče. Med strankama je torej ostalo sporno vprašanje, ali tožnica zaradi izredne finančne obveznosti, na katero ni mogla računati, ker je nastala kot posledica višje sile (požara), izpolnjuje pogoje za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči na podlagi tretje alineje drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZBPP. Iz tožničinih navedb izhaja, da je med strankama sporno tudi, ali je upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi določb ZPND, ki predstavlja specialni zakon v primerjavi z ZBPP. Po tem zakonu organ za brezplačno pravno pomoč namreč ne ugotavlja šibkega premoženjskega položaja prosilca, ampak njegovo ogroženost.
9.Tožnica v tožbi navaja, da izpolnjuje (najmanj) pogoje za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči iz 22. člena ZBPP. Pojasnjuje namreč, da je vikend v katerem je živela dne 18. 1. 2024 zajel požar in ga uničil do te mere, da v njem življenje ni več mogoče. Med strankama je torej ostalo sporno vprašanje, ali tožnica zaradi izredne finančne obveznosti, na katero ni mogla računati, ker je nastala kot posledica višje sile (požara), izpolnjuje pogoje za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči na podlagi tretje alineje drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZBPP. Iz tožničinih navedb izhaja, da je med strankama sporno tudi, ali je upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči na podlagi določb ZPND, ki predstavlja specialni zakon v primerjavi z ZBPP. Po tem zakonu organ za brezplačno pravno pomoč namreč ne ugotavlja šibkega premoženjskega položaja prosilca, ampak njegovo ogroženost. Skladno z določbo 26. člena ZPND je do brezplačne pravne pomoči, ne glede na določbe ZBPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena ogroženosti. Določba 27. člena pa med drugim predpisuje, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu odobri za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, če je to po mnenju centra za socialno delo nujno potrebno.
Skladno z določbo 26. člena ZPND je do brezplačne pravne pomoči, ne glede na določbe ZBPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena ogroženosti. Določba 27. člena pa med drugim predpisuje, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu odobri za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, če je to po mnenju centra za socialno delo nujno potrebno.
10.Kot pravilno opozarja tožnica, bi lahko vse relevantne navedbe in dokaze v zvezi z navedenim podala že v upravnem postopku, če bi ji bila dana možnost, da se pred izdajo izpodbijane odločbe izjavi o ugotovitvah tožene stranke v zvezi s prihodki tožnice in posledični oceni, da ne izpolnjuje subjektivnega pogoja za pridobitev redne brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je torej s tem, ko ni spoštovala tožničine pravice do izjave iz prvega odstavka 9. člena v zvezi s 1. in 5. točko tretjega odstavka in četrtim odstavkom 146. člena ZUP (in 22. členom Ustave v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave) storila bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
10.Kot pravilno opozarja tožnica, bi lahko vse relevantne navedbe in dokaze v zvezi z navedenim podala že v upravnem postopku, če bi ji bila dana možnost, da se pred izdajo izpodbijane odločbe izjavi o ugotovitvah tožene stranke v zvezi s prihodki tožnice in posledični oceni, da ne izpolnjuje subjektivnega pogoja za pridobitev redne brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je torej s tem, ko ni spoštovala tožničine pravice do izjave iz prvega odstavka 9. člena v zvezi s 1. in 5. točko tretjega odstavka in četrtim odstavkom 146. člena ZUP (in 22. členom Ustave v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave) storila bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
11.Ob upoštevanju navedenega je sodišče zaradi kršitve določb postopka (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem bo morala v okviru tožbenih ugovorov ugotavljati, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 22. člena ZBPP oziroma po določbah ZPND in v dokazno oceno vključiti dejstva, ki jih tožnica navaja. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe, pri tem pa je vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka in na pravno mnenje glede uporabe materialnega prava (peti odstavek 64. člena ZUS-1).
11.Ob upoštevanju navedenega je sodišče zaradi kršitve določb postopka (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem bo morala v okviru tožbenih ugovorov ugotavljati, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 22. člena ZBPP oziroma po določbah ZPND in v dokazno oceno vključiti dejstva, ki jih tožnica navaja. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe, pri tem pa je vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka in na pravno mnenje glede uporabe materialnega prava (peti odstavek 64. člena ZUS-1).
12.Odločitev je sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi. Pri tem je sodišče upoštevalo tudi kriterije za (ne)opravo zaslišanja tožnice na javni glavni obravnavi iz sodbe Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ramos Nunes de Carvalho E Sá v. Portugal (odst. 190-191). Tožeča stranka pa izvedbe glavne obravnave niti ni predlagala.
12.Odločitev je sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi. Pri tem je sodišče upoštevalo tudi kriterije za (ne)opravo zaslišanja tožnice na javni glavni obravnavi iz sodbe Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ramos Nunes de Carvalho E Sá v. Portugal (odst. 190-191). Tožeča stranka pa izvedbe glavne obravnave niti ni predlagala.
K II. točki izreka
K II. točki izreka
13.Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača tožena stranka.
13.Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača tožena stranka.
14.Sodišče je priznalo stroške postopka v tem upravnem sporu po Pravilniku v skladu z navedenim tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1. Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika se tožnici priznajo stroški v višini 285,00 EUR, saj je sodišče ugodilo tožbi, v zvezi s katero je odločitev sprejelo brez opravljene glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna. Z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) so skupni stroški postopka 347,70 EUR.
14.Sodišče je priznalo stroške postopka v tem upravnem sporu po Pravilniku v skladu z navedenim tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1. Po drugem odstavku 3. člena Pravilnika se tožnici priznajo stroški v višini 285,00 EUR, saj je sodišče ugodilo tožbi, v zvezi s katero je odločitev sprejelo brez opravljene glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna. Z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) so skupni stroški postopka 347,70 EUR.
15.Tožena stranka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Obresti od zneska stroškov tega upravnega spora je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v sodno določenem roku za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 378. členom OZ).
15.Tožena stranka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Obresti od zneska stroškov tega upravnega spora je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v sodno določenem roku za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 378. členom OZ).
-------------------------------
-------------------------------
1Glej sklep civilnega oddelka Višjega sodišča v Mariboru I Cp 808/2017 z dne 2. 10. 2017, 4. odst.
1Glej sklep civilnega oddelka Višjega sodišča v Mariboru I Cp 808/2017 z dne 2. 10. 2017, 4. odst.
2Enako tudi načelno pravno mnenje sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006, str.7).
2Enako tudi načelno pravno mnenje sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006, str.7).