Jedro

Rok za vložitev vloge, s katero stranka odgovarja na navedbe nasprotne stranke, ne teče od vročitve vloge, temveč od dne, ko je sodišče stranki vročilo poziv, naj vloži pripravljalno vlogo ter jo opozorilo na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti.

Zakon ne terja in ne predvideva, da bi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine moral vsebovati dejansko podlago dolžnikove obveznosti. Zato je treba dati strankam v sporih majhne vrednosti (ki so specifične narave), možnost, da po ugovoru zoper sklep o izvršbi vsaka od njiju še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji vlogi odgovarja na navedbe nasprotne stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v 2., 3. in 4. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke (1. točka izreka izpodbijane sodbe), obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke (2. točka izreka), po medsebojnem pobotanju terjatev iz 1. in 2. točke izreka izpodbijane sodbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 6321/2008 z dne 28. 02. 2008 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo (3. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama nosi stroške postopka (4. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, predlagala spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno njeno razveljavitev ter priglasila pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki na navedbe v pritožbi ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Vsa dejstva in dokaze morata pravdni stranki navesti že v tožbi in odgovoru na tožbo (451. člen ZPP) oziroma v konkretnem postopku, ki se je začel kot izvršba na podlagi verodostojne listine - v prvi pripravljalni vlogi po ugovoru proti izdanemu sklepu o izvršbi. V pripravljalnih vlogah, ki ju lahko pravdni stranki še vložita (in sicer vsaka eno, prvi odstavek 452. člena ZPP), lahko stranki samo še odgovarjata na doslej podane navedbe. Na (prvem) naroku za glavno obravnavo stranki ne smeta navajati novih dejstev in ne predlagati novih dokazov.

6. Sodišče prve stopnje vloge tožeče stranke z dne 06. 11. 2008, s katero je odgovorila na pobotni ugovor, ni upoštevalo in sicer v skladu z določbo 453. člena ZPP (navedba na zapisniku z naroka 03. 12. 2008). Pri tem ni navedlo ali vloge ni upoštevalo zato, ker je štelo, da je prepozna (torej vložena izven roka iz tretjega odstavka 452. člena ZPP) ali zato, ker je šlo za drugo pripravljalno vlogo tožeče stranke. Če je šlo za prvi primer, je odločitev napačna, saj rok za vložitev vloge, s katero stranka odgovarja na navedbe nasprotne stranke, ne teče od vročitve vloge, temveč od dne, ko je sodišče stranki vročilo poziv, naj vloži pripravljalno vlogo ter jo opozorilo na posebne procesne določbe, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti. Če je torej sodišče prve stopnje štelo, da je (druga) vloga tožeče stranke prepozna, potem je takšna ugotovitev napačna, saj sodišče tožeči stranki vloge tožene stranke s pobotnim ugovorom ni vročalo z opozorilom in pozivom na odgovor. Poleg tega je bila vloga tožeče stranke tudi sicer vložena v okviru 8 - dnevnega zakonskega roka. Tožeča stranka je vlogo tožene stranke (brez poziva in opozorila) prejela 29. 10. 2008, iz vhodnega žiga (r. št. 11. spisa) pa je razvidno, da je bila njena vloga prejeta 06. 11. 2008 (šlo je za priporočeno pošiljko; drugi odstavek 112. člena ZPP) in ne 07. 11. 2008 kot je navedlo sodišče prve stopnje v zapisniku z naroka 03. 12. 2008. 7. Odločitev je napačna tudi v primeru, da sodišče prve stopnje vloge tožeče stranke ni upoštevalo, ker je štelo, da je bila vložena v nasprotju z drugim odstavkom 452. člena ZPP. Predmetni postopek se je začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V predlogu za izvršbo morajo biti navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, da se lahko izvršba opravi (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Zakon ne terja in ne predvideva, da bi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine moral vsebovati dejansko podlago dolžnikove obveznosti. Zato je treba dati strankam v sporih majhne vrednosti (ki so specifične narave), možnost, da po ugovoru zoper sklep o izvršbi vsaka od njiju še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljni vlogi odgovarja na navedbe nasprotne stranke.

8. Ker je sodišče vlogo tožene stranke s pobotnim ugovorom štelo kot pravočasno, bi moralo dati tožeči stranki možnost, da nanjo odgovori in v zvezi s pobotnim ugovorom predlaga ustrezne dokaze, česar pa ni storilo. S tem je tožeči stranki odvzelo možnost, da se izjasni o navedbah tožene stranke, na kar je tožeča stranka pravočasno opozorila na naroku 03. 12. 2008 (286.b člen ZPP).

9. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi dejansko zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), na kar je utemeljeno opozarjala tožeča stranka v svoji pritožbi, zaradi česar je sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).