Jedro

Do statusne spremembe oziroma univerzalnega pravnega nasledstva je prišlo že pred začetkom pravde. Ker ima pogodba učinke tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank, je tožena stranka dolžna poravnati dolg tožeči stranki na podlagi dveh pogodb, ki ju je sklenila s pravno prednico tožeče stranke, saj ni plačala vseh obrokov po pogodbah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 131331/2016 s 15. 12. 2016 v 1. in 3. točki izreka tako, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki 636,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2016 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 56,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 73 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka brez navedb pritožbenih razlogov. Navaja, da z zavarovalno družbo X, d.d. ni bila v poslovnem odnosu, niti ni bila obveščena o prevzemu Zavarovalnice Y, d.d. Zavarovalnica X, d.d., nikoli ni predložila dokaza, da bi ji tožena stranka dolgovala vtoževani znesek.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na višino vtoževanega zneska gre v obravnavanem primeru za postopek v sporih majhne vrednosti, v katerih je sodbo, s katero je postopek končan, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče materialno pravo pravilno uporabilo, prav tako ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da dolguje toženec na podlagi dveh pogodb o zavarovanju tožeči stranki glavnico v znesku 636,60 EUR z obrestmi. Dolg sestavljajo neplačani obroki zavarovanja za vozilo in obresti. Dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča (na katere je pritožbeno sodišče vezano) so, da je toženec kot zavarovanec s pravnim prednikom tožeče stranke z Zavarovalnico Y, d.d.1, sklenil zavarovalni pogodbi za zavarovanje vozila dne 23. 1. 2015 za zavarovalno obdobje od 24. 1. 2015 do 24. 1. 2016 in dne 18. 1. 2016 za obdobje od 19. 1. 2016 do 19. 1. 2017. Toženec vseh obrokov po pogodbah ni plačal. Njegov dolg do vložitve predloga za izvršbo je znašal 636,60 EUR.

7. Toženec v pritožbi navaja, da s tožečo stranko ni bil v poslovnem odnosu, niti ni bil obveščen o prevzemu Zavarovalnice Y, d.d. Očita, da ni bil predložen dokaz o tem, da naj bi dolgoval vtoževani znesek, a njegove pritožbene navedbe niso utemeljene. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je toženec sklenil zavarovalni pogodbi s pravnim prednikom tožeče stranke (primerjaj 6. točko obrazložitve). In sicer je pravna prednica tožeče stranke (Zavarovalnica Y, d.d.) zaradi čezmejne združitve oziroma pripojitve prenehala še pred vložitvijo izvršilnega predloga, izvršilni predlog pa je vložila njena pravna naslednica Zavarovalnica X, d.d. Do statusne spremembe oziroma univerzalnega pravnega nasledstva je tako prišlo že pred začetkom pravde. Ker ima pogodba učinke tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank (drugi odstavek 125. člena Obligacijskega zakonika; OZ) je toženec dolžan poravnati dolg tožeči stranki na podlagi dveh pogodb, ki ju je sklenil s pravno prednico tožeče stranke, saj ni plačal vseh obrokov po pogodbah. Sodišče prve stopnje je ugotovilo toženčev dolg na podlagi listinskih dokazov v spisu, ki jim toženec ni konkretizirano nasprotoval, zato so neutemeljene pritožbene navedbe o neizkazanosti dolga.

8. Pritožbeno sodišče je še preizkusilo, ali je podana kakšna bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in če je materialno pravo pravilno uporabljeno. Tak preizkus pokaže, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve določb postopka, na ugotovljeno dejansko stanje je bilo tudi materialno pravo pravilno uporabilo. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče sklicuje na pravilne prvostopenjske razloge, da jih ne bi ponavljalo. Ker ni podan noben uveljavljani niti dovoljeni pritožbeni razlog, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (353. člen ZPP).

1 Zavarovalnica X, d.d., je nastala z izvedbo pripojitve in čezmejne združitve Zavarovalnice Z., d.d., Zavarovalnice Y, d.d., V., d.d., in O., d.d. Zavarovalnica Y, d.d., ... je tako zaradi izvedbe čezmejne združitve oziroma pripojitve prenehala (sklep Okrožnega sodišča v Mariboru Srg 2016/40570 z 2. 11. 2016) še pred vložitvijo tožbe.