Jedro

Ker predstavljajo po ZDoh-2 obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Republika Slovenija (pod pogojem, da država ne nastopa kot njihov delodajalec), vrsto neobdavčljivega dohodka (9. točka 20. člena ZDoh-2), v letni dohodek družine, ki predstavlja osnovo za izračun znižanega plačila programa vrtca, pa se vštevajo tudi mesečni neobdavčljivi bruto dohodki po ZDoh-2, je treba tudi obravnavane prispevke upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka družine.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odpravijo odločbe Občinske uprave Občine Muta: - št. 60201-0074/2010-3 z dne 13. 12. 2010, - št. 60201-0074/2010-3 z dne 22. 12. 2010, - št. 60201-0074/2010-8 z dne 11. 1. 2011 in odločba župana Občine Muta št. 60201-0074/2010-11 z dne 17. 2. 2011 ter se zadeva vrne Občinski Upravi Občine Muta v ponovno odločanje.

2. Toženka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 350,00 EUR (tristo petdeset evrov 00/100), povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni od dneva prejema sodbe, do tedaj brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Občinska uprava Občine Muta odločila, da se tožnici za otroka A.A. določi 3. plačilni razred (1. točka izreka), zaradi česar mora tožnica plačati 30 % cene programa vrtca, v katerega je vključen otrok, razliko do polne cene pa krije Občina Muta (2. točka izreka). Znižano plačilo programa vrtca velja za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, kolikor v tem obdobju ne nastopijo spremenjene okoliščine, ki vplivajo na določitev plačilnega razreda (3. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bil v postopku na podlagi podatkov vloge za znižano plačilo vrtca v skladu s 3. členom Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur. list RS, št. 129/06 s spremembami) ugotovljen povprečni mesečni dohodek družine, ki za leto 2009 znaša na posameznega člana 522,66 EUR, kar predstavlja 36,31 % povprečne bruto plače na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji. Tožnica je bila zato uvrščena v tretji plačilni razred.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo župana Občine Muta št. 60201-0074/2010-11 z dne 17. 2. 2011 kot neutemeljena zavrnjena. Po mnenju drugostopnega organa je izpodbijana prvostopna odločitev pravilna in zakonita. Kot pojasnjuje drugostopni organ, je upravni organ na prvi stopnji dne 13. 12. 2010 izdal odločbo št. 60201-0074/2010-3, zoper katero je dne 22. 12. 2010 pri organu podal ustno pritožbo partner tožnice, ki je bil mnenja, da je bila v odločbi nepravilno določena višina plačila programa vrtca, ki ga je dolžna kriti tožnica, saj ni bilo upoštevano dejstvo, da je partner tožnice samozaposlen za krajši delovni čas v trajanju 20 ur tedensko, za preostanek delovnega časa (v trajanju 20 ur tedensko) pa mu je priznana pravica do sorazmernega plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Organ na prvi stopnji je proučil izjavo tožničinega partnerja in ugotovil, da je njegova navedba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom resnična in utemeljena, zaradi česar je izdal novo odločbo o znižanem plačilu programa vrtca št. 60201-0074/2010-3 z dne 22. 12. 2010, pri tem pa je spregledal navedbe partnerja tožnice o koriščenju pravice do sorazmernega plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Po pozivu je tožničin partner dne 3. 1. 2011 organu predložil obvestilo Centra za socialno delo Radlje ob Dravi z dne 23. 8. 2010, iz katerega je razvidno, da je v času od 1. 7. 2010 do 28. 11. 2011 na podlagi odločbe Centra za socialno delo Radlje ob Dravi šifra 1210-0460/2010/1 z dne 23. 8. 2010 upravičen do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva v obsegu 20 ur tedensko. Na podlagi predloženih in pridobljenih podatkov o dohodkih tožnice je prvostopni organ na podlagi 5. v povezavi s 16. členom Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih opravil ponovni izračun in višino znižanega plačila programa vrtca in o vprašanju odločil na novo z izpodbijano odločbo. Po 5. členu Pravilnika se mesečni dohodek na družinskega člana izračuna iz letnega dohodka družine, ki predstavlja vsoto bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu, v ta dohodek pa se vštejejo obdavčljivi in neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, prejeti v obdobju preteklega koledarskega leta, razen dodatka za pomoč in postrežbo in varstvenega dodatka, dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenca), prejemki za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini, štipendije, otroški dodatek in dodatek za veliko družino, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za nego otroka in sredstva, namenjena odpravi posledic elementarne nesreče. Prvostopni organ je določil višino plačila na podlagi predložene pogodbe o zaposlitvi tožnice, iz katere je razviden plačilni razred delovnega mesta in višina mesečne bruto plače, ter na podlagi predloženega obračuna prispevkov za socialno varnost za zasebnike za tožničinega partnerja B.B., iz katerega je razvidna bruto zavarovalna osnova za redno delo v trajanju 88 ur mesečno, ter na podlagi pridobljenih podatkov o višini sorazmerno plačanih mesečnih prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Drugostopni organ pa je pri svoji odločitvi upošteval tudi mnenje Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije, Sektorja za vrtce, ki je potrdil pravilnost odločitve prvostopnega organa. Po mnenju ministrstva ugovori tožnice v zvezi z bistvenimi kršitvami pravil postopka niso povsem utemeljeni. Kot ugotavlja, je res, da prvostopni organ pri izdaji novih odločb ni povsem obrazložil razlogov za izdajo odločb, vendar pa je odločitev prvostopnega organa kljub pomanjkljivi obrazložitvi po mnenju ministrstva pravilna in zakonita. Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor tožnice, da ji je bila v postopku na prvi stopnji kršena pravica do enakega varstva pravic oz. enakega obravnavanja. Tožnica pa tudi nima prav, ko meni, da prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju bruto dohodka članov družine prosilca. Ti prispevki namreč v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/96 s spremembami) ter Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB2 s spremembami; v nadaljevanju: ZSDP) predstavljajo del bruto dohodka posameznika in so opredeljeni kot del stroškov dela zaposlenih. Tega dela dohodkov zato ni mogoče šteti za olajšavo, ki bi se odštela oz. se ne bi upoštevala pri določitvi osnove za izračun plačila programa vrtca, saj predstavlja del bruto dohodka posameznika, ki ga zanj financirajo drugi (Republika Slovenija).

Tožnica v tožbi izpodbijani odločitvi nasprotuje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter nepravilne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Kot pojasnjuje, je pri pristojnem občinskem organu dne 12. 11. 2010 vložila vlogo za znižano plačilo vrtca, na podlagi katere je bila dne 13. 12. 2010 izdana odločba št. 60201-0074/2010-3, s katero je bila tožnica razvrščena v 3. plačilni razred. Zoper navedeno odločbo je tožničin partner podal ustno pritožbo, saj je bil mnenja, da pri izdaji odločitve ni bilo upoštevano, da je zaposlen za polovični delovni čas. Dne 22. 12. 2010 je bila na podlagi te pritožbe izdana nova odločba št. 60201-0074/2010-3, s katero je bilo tožnici naloženo, da mora za hči A.A. plačevati zaradi uvrstitve v 2. plačilni razred 20 % cene programa vrtca. Ta odločitev je bila po presoji tožnice pravilna. Odločbo z dne 22. 12. 2010 pa je nato prvostopni organ zgolj z uradnim zaznamkom, in ne da bi tožnica vložila pritožbo, izrekel za neveljavno tako, da jo je zgolj prečrtal. Občinski upravni organ pa je nato izdal izpodbijano odločbo z dne 11. 1. 2011, v kateri je nepravilno upošteval prispevke za socialno varnost, ki jih tožničinemu partnerju B.B. plačuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije kot staršu, zaposlenemu za krajši delovni čas od polnega. Teh prispevkov pa občinski upravni organ po mnenju tožnice pri izdaji izpodbijane odločbe glede na uveljavljeno upravno in sodno prakso v primerljivih zadevah ne bi smel upoštevati, saj za to ni pravne podlage. Da je to tako, izhaja tudi iz sodne prakse, natančneje iz odločbe Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U 476/2008. Prispevki za socialno varnost, ki so plačani zaradi koriščenja pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, namreč niso vir dohodnine. O vprašanju, ali prispevki, ki jih plačuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije v primeru dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, predstavljajo dohodek posameznika, pa je podalo svoje mnenje tudi ministrstvo v primeru izračunavanja višine otroškega dohodka, ko je pojasnilo, da se ta znesek, ki je dan upravičencu kot olajšava, ne upošteva kot dohodek posameznika. Ker se pri izdaji izpodbijane odločbe ni upoštevala uveljavljena praksa, pomeni izpodbijana odločitev kršitev 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije (načela enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic). Postopanje prvostopnega organa je po mnenju tožnice tudi v nasprotju s postopkovnimi pravili Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZUP). Izpodbijana odločba ni obrazložena, upravni organ pa tudi ni imel podlage v zakonu za razveljavitev odločbe z dne 22. 12. 2010, ki je bila tožnici vročena in je že pravnomočna. Z uradnim zaznamkom upravni organ pred tem izdane in stranki vročene odločbe tudi ne more odpraviti oz. razveljaviti brez vložene pritožbe stranke. Tudi v upravnem pravu namreč velja pravilo ne bis in idem, ki pomeni, da v isti upravni stvari ni mogoče ponovno odločati, kadar je bilo o zadevi že odločeno in je stranka z odločbo pridobila kakšno pravico ali pa so ji bile z odločbo naložene kakšne obveznosti (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Izpodbijana odločba tudi ni obrazložena, prav tako pa nima ustrezne obrazložitve tudi nobena od pred tem izdanih prvostopnih odločb, kar je v nasprotju z določilom 214. člena ZUP. Glede na obrazloženo tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo ter odločbo, izdano v pritožbenem postopku, odpravi ter vrne zadevo upravnemu organu v nov postopek. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo toženka poudarja, da predstavljajo prispevki za socialno varnost del davščin, ki so vključeni v bruto dohodek zaposlene fizične osebe. Zato se sorazmerni del prispevkov za socialno varnost, ki ga za tožničinega partnerja zaradi dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva iz državne blagajne pokriva Republika Slovenija, nedvomno šteje za del njegovega bruto dohodka. Tožnica se po mnenju toženke želi postaviti v privilegiran položaj, ko zatrjuje, da se sorazmerni del partnerjevih prispevkov za socialno varnost ne vključuje v osnovo za določitev znižanega plačila programa vrtca. Kolikor bi takšno stališče bilo sprejeto, bi bilo treba vsem upravičencem, ki uveljavljajo pravico do znižanega plačila programa vrtca, v osnovo za določitev plačila vključiti samo dohodkovne osnove za obdavčitev, razvidne iz informativnega izračuna dohodnine, kar pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo s področja vrtcev. Po mnenju toženke je tudi neutemeljeno sklicevanje tožnice na postopkovne nepravilnosti. Tožnica je namreč ob vložitvi vloge za znižanje plačila vrtca zamolčala dejstvo, da partner uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva in tega pomembnega dejstva upravnemu organu na prvi stopnji ne bi sporočila, kolikor ne bi prišlo do pomote pri določitvi plačila, ko je organ pri izračunu upošteval dohodke partnerja za polovični delovni čas. Zagrešeno procesno pomanjkljivost (neobrazloženost) izpodbijane odločbe pa je popravil organ na drugi stopnji, ki je obrazložil, zakaj je prvostopna odločitev pravilna in zakonita. Glede na obrazloženo toženka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Iz podatkov upravnega spisa ter iz navedb strank v upravnem sporu izhaja, da je tožnica pri občinskem upravnem organu dne 12. 11. 2010 vložila vlogo za znižano plačilo programa vrtca za leto 2011 za hčerko A.A. Občinska uprava Občine Muta je o zahtevi odločila z odločbo št. 60201-0074/2010-3 z dne 13. 12. 2010, s katero je tožnico uvrstila v 3. plačilni razred ter ji naložila plačilo 30 % cene programa vrtca, v katerega bi naj bila vključena tožničina hči. Po ustni pritožbi tožničinega partnerja (zapisnika o pritožbi ni v upravnem spisu), pa je občinski organ to odločbo zgolj prečrtal ter dne 22. 12. 2010 izdal novo odločbo št. 60201-0074/2010-3, s katero je tožnico uvrstil v 2. plačilni razred ter ji naložil plačilo 20 % programa vrtca, na pred tem izdano odločbo pa je zapisal uradni zaznamek, iz katerega je mogoče razbrati, da je odločba razveljavljena zaradi posredovanja podatkov stranke, da je zaposlena za polovični delovni čas. Čeprav se je tožnica z odločitvijo z dne 22. 12. 2010 strinjala in zoper njo ni vložila pritožbe, je občinski upravni organ z izpodbijano odločbo dne 11. 1. 2011 o tožničini vlogi za znižano plačilo vrtca ponovno odločil ter tožnico uvrstil v 3. plačilni razred ter ji naložil plačilo 30 % cene programa vrtca, odločbo z dne 22. 12. 2010 pa je tudi tokrat prečrtal ter v uradnem zaznamku na odločbi zapisal, da odločba zaradi napačnih oz. nepopolno posredovanih podatkov ni veljavna.

Občinski upravni organ je tako o znižanem plačilu vrtca odločil trikrat, ne da bi v izreku nove odločbe, s katero je v pritožbenem postopku ugodil pritožbi, izrecno razveljavil pred tem izdano odločbo. V upravnem spisu tudi ni najti zapisnika o ustni pritožbi, ki bi jo naj vložil tožničin partner, ki v postopku na prvi stopnji ni imel statusa stranke, kar pomeni, da tudi pritožbe v svojem imenu ni mogel vložiti. Izpodbijano odločbo je upravni organ izdal na lastno pobudo, ne da bi imel za to v predpisih pravno podlago. Tako je bilo o isti stvari – o zahtevi za določitev znižanega plačila vrtca – odločeno trikrat. Vse tri odločbe, ki so medsebojno nasprotujoče in tudi pomanjkljivo obrazložene (upravni organ ne pojasni izračuna bruto dohodka na člana tožničine družine), so tako še zmeraj v veljavi. To pa predstavlja po presoji sodišča bistveno kršitev pravil postopka, zaradi česar je bilo treba tožbi ugoditi.

Čeprav je tožnica s tožbo v upravnem sporu izpodbijala ter predlagala odpravo odločbe Občinske uprave Občine Muta št. 60201-0074/2010-8 z dne 11. 1. 2011 ter odločbe, izdane v pritožbenem postopku, je sodišče zaradi ugotovljenih nepravilnosti v postopku odpravilo tudi pred tem izdani odločbi Občinske uprave Občine Muta št. 60201-0074/2010-3 z dne 13. 12. 2010 ter št. 60201-0074/2010-3 z dne 22. 12. 2010, s katerima je bilo v postopku odločeno o isti stvari (o zahtevi za določitev znižanega plačila vrtca).

Neutemeljen pa je po presoji sodišča ugovor tožnice, da pri izračunu znižanega plačila programa vrtca po veljavni zakonodaji ni dopustno upoštevati prispevkov za socialno varstvo, ki jih je v preteklem letu za tožničinega partnerja v skladu z določbo 48a. člena ZSPD plačevala Republika Slovenija. V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih se namreč starše otrok razvrsti v posamezne plačilne razrede upoštevaje bruto mesečni dohodek na družinskega člana, ki se izračuna iz letnega dohodka družine, ki predstavlja vsoto bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu. V ta dohodek pa se vštejejo tako obdavčljivi kot tudi neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, prejeti v obdobju preteklega koledarskega leta, razen taksativno naštetih prejemkov (prvi in drugi odstavek 5. člena pravilnika). Ker predstavljajo po Zakonu o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZDoh-2) obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Republika Slovenija (pod pogojem, da država ne nastopa kot njihov delodajalec), vrsto neobdavčljivega dohodka (9. točka 20. člena ZDoh-2), v letni dohodek družine, ki predstavlja osnovo za izračun znižanega plačila programa vrtca, pa se vštevajo tudi mesečni neobdavčljivi bruto dohodki po ZDoh-2, je treba po presoji sodišča tudi obravnavane prispevke upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka družine. Ti dohodki namreč po določbi drugega odstavka 5. člena Pravilnika pri izračunu letnega dohodka družine niso izrecno izvzeti. Odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U 476/2008, na katero se v tožbi sklicuje tožnica, pa obravnava drugo pravno vprašanje, to je vprašanje upoštevanja porodniškega nadomestila pri ugotavljanju lastnega dohodka družine, ki za odločitev v tej zadevi ni pomembno. Glede na veljavno materialno pravno ureditev na odločitev tudi ne more imeti vpliva praksa organov v drugih (podobnih) primerih, ki jih v tožbi omenja tožnica.

Zaradi ugotovljenih kršitev pravil postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo ter odločbo, izdano v pritožbenem postopku ter odločbi št. 60201-0074/2010-3 z dne 13. 12. 2010 in št. 60201-0074/2010-3 z dne 22. 12. 2010 na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/06, 62/10; v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo ter vrnilo zadevo Občinski Upravi Občine Muta v ponovno odločanje. Odločbi št. 60201-0074/2010-3 z dne 13. 12. 2010 in št. 60201-0074/2010-3 z dne 22. 12. 2010 je sodišče odpravilo, ker je njuna odprava nujno potrebna, da se upravna stvar v ponovnem postopku pravilno reši (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

Ker je bila z odločitvijo sodišča zadeva vrnjena v stanje, v kateri je bila, preden so bili izdani odpravljeni upravni akti, bo morala občinska uprava v roku 30 dni od dneva prejema te sodbe ponovno odločiti o vlogi tožnice za znižano plačilo vrtca, pri tem pa je vezana na pravno stališče sodišča, ki se tiče postopka ter na njegovo pravno mnenje glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V odločbi, izdani v ponovnem postopku, bo moral občinski upravni organ v skladu z določbo 3. in 5. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih natančno navesti dohodke tožnice ter njenega partnerja v preteklem letu, ki predstavljajo vsoto bruto dohodkov, od višine katerih je odvisna odločitev o znižanem plačilu vrtca ter pojasniti uvrstitev tožnice ter njenega partnerja v ustrezni plačilni razred. Opredeliti pa se bo moral tudi do vprašanja, ali imajo člani tožničine družine v lasti premoženje, vrednost katerega se v primerih, določenih v pravilniku, upošteva pri določitvi znižanega plačila vrtca.

K točki 2 izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tožnica upravičena do povračila stroškov postopka (tretji odstavek 25. člena ZUS-1) skladno z določili Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. l. RS, 24/2007; v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da je tožnik v primeru, ko je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, upravičen do povračila stroškov višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena v zvezi z 378. členom Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami).