Jedro

Glede ugotavljanja pogojev za začetek stečaja je narok predviden le, kadar je predlagatelj upnik, oziroma če je vložen ugovor iz drugega odstavka 235. čl. v zvezi s 383. čl. ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog za začetek stečajnega postopka zavrže. Zoper ta sklep se je pritožil predlagatelj (stečajni dolžnik) po svoji pooblaščenki in predlagal sodišču druge stopnje, da izpodbijani sklep razveljavi in o zadevi samo odloči, oziroma podrejeno, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da pravna norma iz drugega odstavka 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ureja zavezo sodišča, da določi rok za dopolnitev nepopolne vloge. Izjava dolžnika o premoženjskem stanju ni bila notarsko overjena, ker bi dolžnik na naroku priznal svoj podpis. Gre za dolžnika brez dohodkov, zato bi predstavljala ta overitev povsem nepotreben izdatek, zlasti iz razloga, ker bi tudi ti stroški bremenili proračun.

Pritožba predlagatelja ni utemeljena.

Kadar predlaga začetek stečajnega postopka dolžnik, je dolžan (zaradi ugotovitve stanja premoženja, ki spada v stečajno maso) po 1. tč. tretjega odstavka 384. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) priložiti predlogu za začetek tega postopka poročilo o stanju premoženja. Podpis dolžnika na tem poročilu mora biti notarsko overjen (četrti odstavek 384. čl. ZFPPIPP). Ta določba se sicer v skladu s petim odstavkom istega člena ne uporablja, če poda dolžnik sodišču poročilo o stanju svojega premoženja na naroku ali na naroku prizna svoj podpis na pisnem poročilu. Možno je tudi, da dolžnik vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja direktno na zapisnik pri sodišču in se tako izogne notarski overitvi svojega podpisa (383.a čl. ZFPPIPP). Te zadnje možnosti v konkretni zadevi dolžnik ni izkoristil, marveč je po pooblaščenki vložil pisni predlog za začetek osebnega stečaja po prvem odstavku 384. čl. ZFPPIPP. Iz tega razloga ni mogoče pritrditi pritožniku, da ima dolžnik, kadar je predlagatelj osebnega stečaja, možnost priznati svoj podpis na poročilu o stanju premoženja na naroku, oziroma podati tako poročilo na naroku. V skladu z določbo 1. tč. tretjega odstavka 384. čl. ZFPPIPP mora dolžnik, kadar je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja, to poročilo (skupaj z overjenim podpisom) zmeraj priložiti predlogu za začetek tega postopka. Zgolj v primerih, kadar dolžnik ni predlagatelj tega postopka, lahko poročilo o stanju svojega premoženja poda na naroku oziroma na naroku prizna svoj podpis na tem poročilu. Sodišče izda namreč sklep o začetku stečaja, kadar je predlagatelj postopka osebnega stečaja dolžnik, brez naroka, saj sploh ne izvaja dokazov o tem, ali je dolžnik insolventen (prvi odstavek 239. čl. ZFPPIPP). Glede ugotavljanja pogojev za začetek stečaja je narok predviden le, kadar je predlagatelj upnik, oziroma če je vložen ugovor iz drugega odstavka 235. čl. v zvezi s 383. čl. ZFPPIPP. Dolžnikov pisni predlog, vložen po odvetnici, je bil torej nepopoln, pri čemer pritožbeno sodišče glede na podatke v spisu še ugotavlja, da predlog ni vseboval tudi obveznih podatkov o dolžnikovih transakcijskih računih po 2. tč. drugega odstavka 384. čl. ZFPPIPP. Nepopolno vlogo, ki jo vloži odvetnik, pa mora sodišče takoj zavreči (drugi odstavek 108. čl. ZPP v zvezi s 121. čl. ZFPPIPP).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo predlagatelja postopka zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, upoštevajoč ob tem, da ob preizkusu po 350. čl. ZPP tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.