Jedro

V primeru, če je v sporu ugotovljena stvarna pristojnost rednega sodišča, je glede krajevne pristojnosti takega sodišča potrebno upoštevati 48. člen ZPP, po katerem je za sojenje v sporih zoper pravne osebe splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov sedež. Toženka je pravna oseba, zato je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njen sedež, to pa je v Ljubljani. Poleg tega sta stranki tega spora v pogodbi o sodelovanju sklenili sporazum o krajevni pristojnosti sodišča glede na sedež naročnika, torej toženke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „II. Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati pritožbene stroške v znesku 97,36 EUR v roku 15 dni, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da stvarno ni pristojno (I. točka izreka) in da bo po pravnomočnosti sklepa tožba odstopljena Okrožnemu sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka se pravočasno pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se tožbo odstopi Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v II. točki razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo za stvarno nepristojno, vendar je pri določitvi drugega stvarno pristojnega okrožnega sodišča napačno uporabilo določbo 48. člena ZPP o krajevni pristojnosti. Zoper pravne osebe je namreč krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov sedež. Poleg tega sta se stranki v pogodbi o sodelovanju jasno dogovorili, da bosta v primeru spora le-tega reševali pred pristojnim sodiščem glede na sedež naročnika oziroma tožene stranke. To pa je v Ljubljani. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Je pa storilo relativno bistveno kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 48. členom ZPP, na katero utemeljeno opozarja pritožba.

5. Utemeljena in pravilna je trditev toženke, da če je v sporu ugotovljena stvarna pristojnost rednega sodišča, je glede krajevne pristojnosti takega sodišča potrebno v tem sporu upoštevati 48. člen ZPP. Toženka je namreč pravna oseba, zato je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njen sedež, to pa je v Ljubljani. Poleg tega sta stranki tega spora v 11. členu sklenjene pogodbe o sodelovanju skladno s členom 69/1 ZPP sklenili tudi sporazum o krajevni pristojnosti sodišča glede na sedež naročnika, torej toženke.

6. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo.

7. Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Izrek o stroških temelji na členu 154/1 ZPP, ki jih je pritožbeno sodišče toženki odmerilo na podlagi 155. člena ZPP, in sicer: pritožba 100 točk (tar. št. 46/1), 2 % materialnih stroškov, sodna taksa 33,00 EUR, 22 % DDV, kar skupaj znaša 97,36 EUR.