Jedro

Pravila o delegaciji pristojnosti predstavljajo izjemo od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti in jih je treba, kot vsako izjemo razlagati restriktivno - uporabiti jih je mogoče le, ko konkretne okoliščine nakazujejo na možnost, da bi bila okrnjena nepristranskost sojenja ali da bi se v javnosti ustvaril vtis, da sojenje ni nepristransko.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Za odločitev o zahtevku tožeče stranke zoper toženca je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Lendavi. Toženec je z vlogo z dne 29. 11. 2016, ki je - razen navedbe opravilne številke zadeve pred sodiščem prve stopnje - dobesedno identična z vlogo, ki jo je toženec isti dan vložil v zadevi P 2/2016 Okrajnega sodišča v Lendavi, poleg izločitve sodnika in predsednika sodišča zahteval tudi izločitev sodišča prve stopnje in Višjega sodišča v Mariboru kot pritožbenega sodišča. Tudi v tej zadevi zato Vrhovno sodišče tožencu pojasnjuje, da je stvarno pristojno le za odločitev o njegovem predlogu za izločitev sodišča prve in druge stopnje, ki smiselno pomeni predlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Po toženčevih trditvah naj bi predlog za delegacijo utemeljevala okoliščina, da je sodnica prvostopenjskega sodišča, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje, kot oškodovanka udeležena v kazenskem postopku, ki pred istim sodiščem teče zoper toženčevo ženo, kar naj bi vzbujalo dvom v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

3. Predlog ni utemeljen.

4. ZPP v 67. členu določa, da lahko Vrhovno sodišče na predlog pristojnega sodišča ali stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog po tej določbi lahko predstavlja tudi zahteva po objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča. Tak dvom po presoji Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru ni podan. Sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje in ki je udeleženka kazenskega postopka, ki teče zoper toženčevo ženo, je bila z odločbo predsednika sodišča izločena. Toženčevo predvidevanje, da zaradi osebnega znanstva med sodniki stvarno in krajevno pristojnega sodišča ne bo deležen poštenega sojenja, je nekonkretizirana in že zato neutemeljena. Pravila o delegaciji pristojnosti predstavljajo izjemo od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti in jih je treba, kot vsako izjemo razlagati restriktivno. To med drugim pomeni tudi, da jih je mogoče uporabiti le, ko konkretne okoliščine nakazujejo na možnost, da bi bila okrnjena nepristranskost sojenja ali da bi se v javnosti ustvaril vtis, da sojenje ni nepristransko. Toženčevi argumenti v tej zadevi takega sklepanja ne omogočajo.

5. Neutemeljen predlog je Vrhovno sodišče zavrnilo.