Jedro

Ne SPZ in tudi ne ZZK-1 ne nalagata zemljiškoknjižnemu sodišču, da po uradni dolžnosti, v primeru, ko skupni del stavb pridobi z vpisom – vpis novih osnovnih pravnih položajev, drug status, prenese izvedeno pravico, hipoteko, ki je bila vpisana kot omejitev le pri posameznih delih stavb.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep zemljiškoknjižnega sodnika se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.V tej zemljiškoknjižni zadevi je sodniška pomočnica s sklepom Dn 197014/2021 z dne 6.10.2021 dovolila v korist predlagateljice vpis spremembe osnovnega pravnega položaja pri navedeni nepremičnini, ki je bila prej vknjižena kot lastnina na posebnem delu stavbe v etažni lastnini, na podlagi pravnomočne odločbe o razlasitvi Upravne enote B. Odločeno je tudi o prenosu izvedenih pravic, dveh hipotek. Z izpodbijanim sklepom je ugovoru predlagateljice delno ugodeno tako, da je dovoljena vknjižba izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve, ni pa ugodeno ugovoru v delu glede prenosa hipotek z ID znakom 0000 in 1111. Sodišče prve stopnje je povzelo, da v razlastitvenem postopku ta izvedena pravica - hipoteka ni bila upoštevana, kar pa še ne pomeni, da se jo izbriše, pač pa obratno, da ostane. Usoda, ki jo deli posamezni del, je namreč enaka usodi skupnega dela stavbe. Usoda izvedenih pravic na posameznem delu in na skupnem delu stavbe je medsebojno povezana in tudi če niso predmet obravnave v razlasitvenem postopku, se te pravice prenesejo s spremembo osnovnega pravnega položaja.

2.Zoper ta sklep je predlagateljica vložila pritožbo, izpodbija jo v II. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da višje sodišče sklep ustrezno spremeni tako, da se ugovoru predlagateljice proti sklepu Dn 197014/2021 z dne 6.10.2021 v celoti ugodi. Hipoteki se ne moreta prenesti na predmetno nepremično, parcelo 1689/605 k.o. A. (v nadaljevanju Parcela). Predlog je vložen na podlagi pravnomočne odločbe o razlastitvi, predlagan je vpis novih osnovnih pravnih položajev. Drugačnega predloga ni bilo. Pri Parceli ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga omejitve, hipoteke, niso bile vknjižene. Obe hipoteki sta bili tudi sicer vknjiženi šele po tem, ko je imela predmetna nepremičnina že položaj posebnega skupnega dela stavb in je bila izven pravnega prometa in se ti hipoteki niti teoretično ne bi mogli raztezati avtomatično nanjo. Predlagateljica Parcele ni dobila pravno-poslovno in se z nikomer ni dogovorila glede hipotek. Ravnanje sodišča glede prenosa je samovoljno. Upravni organ je v postopku razlastitve po mnenju predlagateljice pravilno štel, da se sporni hipoteki ne raztezata na predmetno nepremičnino, saj bi sicer njihove imetnike v skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2) in Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) štel za stranke v postopku razlastitve. Ne v določbah Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in tudi ne Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ni materialnopravne ali procesne podlage, da se s spremembo osnovnega pravnega položaja posamezne nepremičnine iz posebnega skupnega dela stavb v izključno lastnino novega imetnika prenesejo hipoteke, ki so bile doslej vpisane zgolj pri posameznih delih stavbe. Prav tako predlagateljica ne najde niti ene sodne odločbe, iz katere bi izhajalo, da se ob takih spremembah v osnovnih pravnih položajih, kot je predmeten, lahko k nepremičnini "prenese" hipoteke, ki so bile pred spremembo vpisane zgolj pri posameznih delih stavb. Situacija ni primerljiva s prodajo posameznega dela, ko se v primeru prenosa lastninske pravice na posameznem delu avtomatično prenese tudi solastniški delež na posebnih in skupnih delih stavbe.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, ki jih je v pritožbi podala pritožnica. Skupni deli stavbe ne morejo biti in tudi niso bili formalno obremenjeni s hipoteko. Kot pravilno izpostavi pritožnica, ne SPZ in tudi ne ZZK-1 ne nalagata zemljiškoknjižnemu sodišču, da po uradni dolžnosti, v primeru kot je predmetni, ko skupni del stavb pridobi z vpisom - vpis novih osnovnih pravnih položajev, drug status, prenese izvedeno pravico, hipoteko, ki je bila vpisana kot omejitev le pri posameznih delih stavb. Zemljiškoknjižni postopek je formalen postopek, listine, ki bi bila podlaga takemu vpisu, odločbe, ali tudi zakonske določbe (kot je to npr. določba četrtega odstavka 47. člena ZZK-1) ni, podlage za tak vpis zatorej ni. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo zemljiškoknjižnemu sodniku, da v okviru gornjih napotkov ponovno odloči o vpisu (peti odstavek 161. člena ZZK-1).

5.Ker je sklep razveljavljen, je odločitev o pritožbenih stroških pridržana za končno odločbo (165. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in 120. členom ZZK-1).

Zveza:

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 13a, 15, 15a, 16, 148, 149, 161/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.