Jedro

Upravni organ je pravilno upošteval določbe veljavnih prostorskih aktov, ki gradnje (v obsegu 300 m²) na zemljišču parc. št. 446/1 severni del ne dopuščajo, ker na območju kmetijskih zemljišč takšna gradnja ni dopustna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Slovenska Bistrica, kot prvostopenjski organ, je zavrnila zahtevek A.A. za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo stanovanjskega objekta in dozidavo, na zemljišču parc. št. 446/1 k.o. ... Odločitev je oprla na ugotovitev, da je območje predvidenega posega po dolgoročnem planu - prostorski del - Občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986-2000, dopolnjen 2003 (v nadaljevanju Plan), opredeljeno delno kot ureditveno območje naselja - UON, delno kot drugo kmetijsko zemljišče - K2 in delno kot gozd - G. V skladu s planom se obravnavani poseg ureja na podlagi Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (v nadaljevanju Odlok), ki v 6. členu določa, da se na 2. območju kmetijskih zemljišč lahko izvaja obstoječa kmetijska dejavnost in ostali posegi skladno s tem Odlokom.

2. Po pregledu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, št. 426/2014, avgust 2014, je upravni organ ugotovil, da ta ni izdelan skladno z namensko rabo prostora iz Plana, ker Odlok na območju kmetijskih površin ne dovoljuje gradnje oziroma legalizacije stanovanjskega objekta in dozidave. Ugotovil je tudi, da se predvideni objekt v celoti nahaja na delu zemljišča, ki je opredeljeno kot 2. kmetijsko zemljišče in da se lahko po Planu za stavbni del zemljišča šteje le površina 20 m², za katero je bila 10. 5. 200 izdana odločba o dovolitvi priglašenih del, za postavitev pomožnega objekta - vrtne lope in 29. 4. 2002 za to površino odmerjena tudi odškodnina za spremembo namembnosti tega zemljišča. 3. Investitorju je prvostopenjski organ pojasnil tudi, da mnenja urbanistične komisije Občine Slovenska Bistrica v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more upoštevati, ker je iz njega razvidno, da je treba predlog za preoblikovanje stavbnega zemljišča dopolniti, prav tako pa mora biti morebitno preoblikovanje stavbnega zemljišča izvedeno pred izdajo gradbenega dovoljenja.

4. Drugostopenjski organ Ministrstvo za okolje in prostor, je pritožbo tožnika zoper prvostopenjski akt zavrnilo.

5. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in vlaga tožbo iz vseh razlogov po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ne strinja se z odločitvijo obeh upravnih organov in meni, da je bilo dejansko stanje v delu, kjer upravna organa ugotavljata nedovoljenost gradnje na območju kmetijskih površin, ugotovljeno nepopolno. Prvostopenjski organ bi morala Plan uporabiti pravilno in si pravilno razložiti določbo 42. odstavka. Tožbi prilaga pojasnilo Občine Slovenske Bistrica, ki se nanaša na pravilno razlago 42. člena Plana. Plan je bil korigiran pred izdajo gradbenega dovoljenja in projekt izdelan skladno z namensko rabo prostora. Predlaga zaslišanje projektanta. Pojasnjuje, da se je izkazala potreba po graditvi oziroma legalizaciji stanovanjskega objekta ter dozidavi na parc. št. 446/1 k.o. … (severni del parcele), zato je bil skladno z Odlokom podan predlog za prestavitev dela stavbnega zemljišča iz južnega dela parcele 446/1 k.o. ..., na severni del iste parcele, v velikosti 300 m². Stavbno zemljišče na južnem delu navedene parcele je zaradi naravnih danosti neprimerno za gradnjo. Predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi. Predlaga tudi povračilo stroškov postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. V skladu z določbo 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) se gradbeno dovoljenje izda, če je med drugim izpolnjen tudi pogoj, da je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom. Navedeno pomeni, da izvedbeni prostorski akt predstavlja materialno pravno podlago za odločitev, to je za presojo skladnosti projekta s predpisi.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da parc. št. 446/1 k.o. ..., na kateri želi tožnik legalizirati gradnjo stanovanjskega objekta in dozidavo, skladno s Planom leži na območju 2. kmetijskih zemljišč. Na tem območju gradnja stanovanjskih objektov po določbah Odloka ni dopustna. Določba 6. člena Odloka sicer našteva, kateri posegi so na takem zemljišču dopustni, vendar ni med njimi gradnje stanovanjskih objektov.

10. Sodišče ugotavlja, da je med strankama sporna razlaga določbe 42. odstavka poglavja 3.2. Zasnova namenske rabe prostora Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana-prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen leta 2003 (Uradni list RS, št. 131/2004). Tožnik se sklicuje na razlago, ki jo je podala občinska uprava Občine Slovenska Bistrica v dopisu št. 3502-1/2014, dne 4. 11. 2014. Po navedeni določbi se območje stavbnega zemljišča lahko v prostoru natančneje določi, kolikor se pri izdelavi podrobne prostorske dokumentacije ugotovi, da zaradi naravnih danosti in omejitev v prostoru območje stavbnega zemljišča ne ustreza. Pri tem se obseg stavbnega zemljišča, naveden v bilanci površin, ne sme povečati, preoblikovano območje stavbnega zemljišča pa mora biti delno v območju ali pa v neposredni bližini stavbnega zemljišča, prikazanega v kartografski dokumentaciji k planu.

11. Prvostopenjski organ je pojasnil, da mora biti gradnja usklajena s prostorskim aktom, kar mora biti razvidno iz vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priloženega projekta. V spornem primeru iz Projekta, št. 426/2014, avgust 2014, št. mapa 1, v poglavju 0.8. Lokacijski podatki, v 2. točki z naslovom Prostorski akt in opis usklajenosti projekta z zahtevami, ki izhajajo iz prostorskih aktov, izhaja, da je predvideno preoblikovanje stavbnega zemljišča zaradi naravnih danosti, v skupni velikosti 300 m², za potrebe legalizacije objeta in dozidavo, tako da se prestavi obstoječe stavbno zemljišče na južnem delu parcele 446/1-del k.o. ..., na severni del parcele 446/1 k.o. … in kar je skladno z določbo 3. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana-prostorski del Občine Slovenska Bistrica, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 131/04).

12. Po presoji sodišča je upravni organ pravilno upošteval določbe veljavnih prostorskih aktov, ki gradnje (v obsegu 300 m²) na zemljišču parc. št. 446/1 k.o. ..., severni del, ne dopuščajo, ker na območju kmetijskih zemljišč takšna gradnja ni dopustna. Posledično je prvostopenjski organ pravilno presodil tudi, da predloženi projekt ni izdelan skladno z izvedbenim prostorskim aktom in pravilno pojasnil tudi, da vprašanje preoblikovanja stavbnega zemljišča zaradi naravnih danosti, ki ga dopušča prej citirana določba 42. odstavka, poglavja 3.2. Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana-prostorski del Občine Slovenska Bistrica, ki je bil dopolnjen leta 2003, ne more biti predmet odločanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

13. V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) prostorsko načrtovanje pomeni načrtovanje posegov v prostor in prostorsko ureditev, upoštevaje razvojno usmeritev ter javno korist glede varstva okolja, ohranjanja narave, varstva živali in naravnih dobrin, varstva premoženja in varstva kulturne dediščine. Za prostorsko načrtovanje sta pristojni država in lokalna skupnost. Prostorska ureditev se načrtuje s prostorskimi akti, ki so lahko državni, občinski in medobčinski. To pomeni, da se usmeritev v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoji in merila za njihovo izvedbo, določijo s prostorskimi akti, katerih sprejem pa je v pristojnosti države ali lokalne skupnosti.

14. Glede na navedeno, je torej upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede presoje, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, dolžan upoštevati ureditev, kot izhaja iz (občinskega) prostorskega načrta. To potrjuje tudi ZPNačrt, ki določa, da je stavbno zemljišče zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov (točka 24 člena 2). V sodbi II U 507/2014 z dne 8. 7. 2015 je sodišče izrecno navedlo, da zakon upravnemu organu ne daje podlage, da bi mimo prostorskega načrta sam ugotavljal in spreminjal območje stavbnega zemljišča. 15. V nadaljevanju sodišče zato tožniku pojasnjuje, da določba 42. odstavka podpoglavja 3.2. Prostorskega plana, kolikor bi jo razlagali na način, kot jo razlaga tožnik in kot to izhaja iz pojasnila Občinske uprave Občine Slovenska Bistrica, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, ne bi bila skladna z ZPNačrt, zato je tudi sodišče, upoštevaje načelo exceptio illegalis, ne bi bilo dolžno upoštevati, saj za to ne bi bilo podlage v že citiranem zakonu (sodba Upravnega sodišča RS II U 507/2014 z dne 8. 7. 2015).

16. Sodišče se strinja z razlogi, ki sta jih za svojo odločitev navedla oba upravna organa ter se nanje v izogib ponavljanju v nadaljevanju sklicuje v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

17. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

18. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.