Jedro

Glede na to, da je dolžnik v vlogi priznal, da davčni dolg obstoji in ni zanikal, da je najstarejši davčni dolg z dne 26. 10. 2017, da drži, da za več kot dva meseca zamuja s svojimi obveznostmi ter da od 14. 12. 2017 dalje nima odprtega transakcijskega računa v Sloveniji, je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je potrdil domneve o dolžnikovi insolventnosti ter da je podal zahtevo za odložitev odločanja, zato ga je pozvalo na predložitev potrebnih listin.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom (1), za upravitelja imenovalo A. A. (2) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku pravnoorganizacijske oblike A. A., upravitelj v insolventnih postopkih, s. p. 2. Zoper takšen sklep se je laično pritožil dolžnik, in sicer iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, prvenstveno pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je, da višje sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in izvede narok za obravnavo pogoja za pričetek stečajnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek nad dolžnikom po predlogu upnice Republike Slovenije v skladu s prvim odstavkom 232. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ugotovilo je, da so podani pogoji iz 14. člena ZFPPIPP za začetek stečajnega postopka, in sicer na podlagi tretje alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki vzpostavlja domnevo, da je dolžnik trajneje nelikviden, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi na podlagi 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ki vzpostavlja domnevo, da je postala pravna oseba trajneje nelikvidna, če za več kot dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka.

5. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo še, da je dolžnik vložil vlogo, ki jo je imenoval ugovor zoper predlog za začetek stečajnega postopka in zahtevo za odložitev o odločanju o upnikovem predlogu. Obstoju dolga ne nasprotuje, navaja pa, da le-ta ne izkazuje dejanskega stanja.

6. Sodišče prve stopnje ga je s sklepom z dne 31. 3. 2021 pozvalo, da dopolni zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Dolžnik te zahteve ni dopolnil, zato je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep in pričelo stečajni postopek nad dolžnikom.

7. V skladu s 1. odstavkom 235. člena ZFPPIPP sodišče pošlje dolžniku upnikov predlog za začetek stečajnega postopka v izjasnitev. Zakon določa rok 15 dni, v katerem lahko dolžnik ugovarja zoper upnikov predlog (2. odstavek 235. člena ZFPPIPP) ali pa zahteva odložitev odločanja o upnikovem predlogu (1. odstavek 236. člena ZFPPIPP). Zakon točno določa tudi listine, ki morajo biti priložene upnikovemu predlogu za odložitev odločanja, in ker teh listin dolžnik ni priložil, ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 31. 3. 2021 pozvalo na predložitev teh listin. Pri tem velja neizpodbitna domneva, da je dolžnik insolventen, če s plačilom davkov in prispevkov zamuja več kot tri mesece (4. odstavek 14. člena ZFPPIPP), čemur dolžnik niti v pritožbi ne nasprotuje, niti v laični vlogi poimenovani ugovor in zahteva z dne 29. 3. 2021 (PD 4).

8. V pritožbi dolžnik navaja, da je sodišče prve stopnje storilo napako, ko ni odločalo o ugovoru. V svoji vlogi je podal tako ugovor kot predlog za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka. Pritožbeno sodišče dolžniku odgovarja, da se ugovor zoper vodenje stečajnega postopka in zahteva za odlog odločanja vsebinsko izključujeta.

9. Dolžnik tako lahko v roku 15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka bodisi ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP) bodisi vloži zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu s prvim odstavkom 236. člena ZFPPIPP. Slednja predpostavlja, da dolžnik soglaša s trditvijo upnika, da je insolventen. V kolikor je dolžnik nameraval z ukrepi finančnega prestrukturiranja odpraviti svojo insolventnost, mu v primeru, ko predlog za začetek stečajnega postopka nad njim vloži upnik, zakon daje možnost, da v roku iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP vloži zahtevo za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP.

10. Glede na to, da je dolžnik v vlogi (PD 4) priznal, da davčni dolg obstoji in ni zanikal, da je najstarejši davčni dolg z dne 26. 10. 2017, da drži, da za več kot dva meseca zamuja s svojimi obveznostmi ter da od 14. 12. 2017 dalje nima odprtega transakcijskega računa v Sloveniji, je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da je potrdil domneve o dolžnikovi insolventnosti ter da je podal zahtevo za odložitev odločanja, zato ga je pozvalo na predložitev potrebnih listin. Sodišče je dolžniku s tem, ko mu je poslalo poziv, da dopolni podatke v zvezi z zahtevo za odložitev začetka stečajnega postopka, dalo možnost, da poda podatke, ki jih je od njega zahtevalo.

11. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Ker tudi ni podan nobeden od razlogov, na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).