Jedro

Šele v izvršilnem postopku za izterjavo sodnih penalov po upnikovem predlogu za izdajo sklepa o izvršbi se ugotavlja, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila, torej ali je dolžnik ravnal v nasprotju s pravnim pravilom, postavljenim v sklepu o določitvi sodnih penalov, zaradi česar bi nastopila v sklepu predvidena sankcija.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanih II. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dopustilo predlog za zvišanje sodnih penalov z dne 13. 1. 2012 (I. točka izreka), zavrnilo predlog za izdajo sklepa o plačilu sodnih penalov (II. točka izreka) in upniku naložilo dolžniku povrniti stroške postopka v znesku 382,38 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se upnika po pooblaščenki pravočasno pritožila. Izpodbijata odločitev v II. in III. točki izreka, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbi v celoti ugodi tako, da v izpodbijanem delu razveljavi sklep in zadevo vrne sodišču v ponovno sojenje, dolžniku pa naloži povračilo pritožbenih stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pritožbi navajata razloge, iz katerih izpodbijata ugotovitev sodišča prve stopnje o izpolnitvi obveznosti iz izvršilnega naslova, to je sodbe Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 22. 10. 2010, in vztrajata, da obveznost ni v celoti izpolnjena. Iz razlogov za razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu, navedenih v nadaljevanju, višje sodišče pritožbenih navedb podrobneje ne navaja. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik je po pooblaščencih na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavljata pritožnika.

5. Sodišče prve stopnje je 21. 2. 2011 izdalo sklep, s katerim je dolžniku določilo osemdnevni dodatni rok za izpolnitev nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodbo Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 22. 10. 2010, in mu izreklo, da bo moral, če v postavljenem naknadnem roku obveznosti ne bo izpolnil, začenši z devetim dnem po vročitvi sklepa, upnikoma plačevati sodne penale v znesku 100,00 EUR dnevno, višji upnikov zahtevek pa je zavrnilo. Navedeni sklep, ki je 10. 3. 2011 postal pravnomočen, je bil izdan na podlagi 269. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 212. členom ZIZ.

6. V prvem odstavku 212. člena ZIZ je predpisano, da o upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, naloži plačilo sodnih penalov, odloči sodišče v izvršilnem postopku, v drugem odstavku istega člena pa, da na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov izda sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi. Na podlagi navedene določbe torej sodišče v t.i. adhezijskem postopku odloči o sodnih penalih in je na podlagi izdanega sklepa na upnikov predlog mogoče izdati sklep o izvršbi.

7. Višje sodišče ne vidi razloga za razlago, da bi sodišče moralo najprej izdati sklep o določitvi plačila sodnih penalov v skladu z 269. členom OZ v zvezi s prvim odstavkom 212. člena ZIZ, nato pa še sklep o plačilu sodnih penalov v skladu z drugim odstavkom 212. člena ZIZ, ki bi pomenil podlago za izdajo sklepa o izvršbi na upnikov predlog. Do tega vprašanja se je že opredelilo Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 963/2006 z dne 5. 11. 2009 in zavzelo stališče, da gre pri sklepu o določitvi sodnih penalov za posebej predvideno izjemo, ko se izvršilni naslov (lahko) nanaša (tudi) na še nezapadle terjatve in da v postopku izvršbe za izterjavo sodnih penalov izvršilno sodišče ugotavlja (tudi) – ob ustrezni aktivnosti dolžnika –, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila oziroma trenutek prenehanja njihovega teka. Navedeno pomeni, da se šele v izvršilnem postopku za izterjavo sodnih penalov po upnikovem predlogu za izdajo sklepa o izvršbi (drugi odstavek 212. člena ZIZ) ugotavlja, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila, torej ali je dolžnik ravnal v nasprotju s pravnim pravilom, postavljenim v sklepu o določitvi sodnih penalov, zaradi česar bi nastopila v sklepu predvidena sankcija (glej opombo št. 6 prej navedenega sklepa Vrhovnega sodišča).

8. Ob opisanem razumevanju določbe 212. člena ZIZ ne gre za dva različna sklepa o sodnih penalih (o določitvi in o plačilu) in je sodišče prve stopnje s tem, ko je v II. točki izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo predlog za izdajo sklepa o plačilu sodnih penalov, ne glede na v obrazložitvi navedene razloge, odločilo o zadevi, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 21. 2. 2011. Ta sklep je namreč izvršilni naslov, ki se nanaša na še nezapadle sodne penale, kar pomeni procesno oviro za ponovno odločanje o predlogu za izdajo sklepa o plačilu sodnih penalov.

9. Glede na navedeno je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi katere je višje sodišče pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče pojasnjuje, da kljub ugotovitvi navedene kršitve predloga upnikov ni zavrglo, temveč je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj presodi, ali je predlog mogoče obravnavati kot predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa z dne 21. 2. 2011. 10. Ker je višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).