Jedro

Naloga izvedenca je, da odgovori na relevantne pripombe strank, kar je v obravnavanem primeru tudi storil in torej njegovo dodatno zaslišanje ni bilo potrebno.

Ker in je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje ocenilo kot jasno, razumljivo in strokovno utemeljeno, ni bilo razloga za postavitev drugega izvedenca. Takšne apriorne pravice namreč stranka nima.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek na plačilo 11.850,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 11.649,09 EUR od 16. 12. 2009 do plačila in od zneska 201,60 EUR od 17. 8. 2011 do plačila. Tožeči stranki je naložilo povrnitev 1.064,45 EUR pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da bi moralo sodišče ob pravilni presoji dokazov zaključiti, da je bila med toženčevim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo podana vzročna zveza ter posledično tožbenemu zahtevku ugoditi po temelju, nato pa nadaljevati postopek z ugotavljanjem višine škode. Prvostopenjsko sodišče izvedbe dokaznega predloga z zaslišanjem izvedenca dr. B. ni dokončalo. V nadaljevanju tožeča stranka pojasnjuje dogajanje na obravnavi 10. 6. 2013 in zaključi, da je sodišče napravilo zaključek, ne da bi ponovno vabilo izvedenca, s čimer je tožeči stranki onemogočilo zastavljanje vprašanj izvedencu.

V večjem delu pritožbe tožeča stranka podrobno analizira izvedeniško mnenje izvedenca ter podaja očitke, ki se nanašajo na izvedeniško mnenje, izvedencu pa očita, da ni odgovoril na zastavljena vprašanja. Meni, da so zaključki in trditve izvedenca sporni.

Napada tudi dokazno oceno prvostopenjskega sodišča in navaja, da je F. J. toženčev velik prijatelj ter da sta v istem gasilskem društvu. J. se je v svoji izpovedbi zapletal ter spreminjal navedbe. Dokazna ocena prvostopenjskega sodišča je nepravilna, saj bi moralo sodišče upoštevati tudi vse nepravilnosti, nedoslednosti in nelogičnosti v izvedeniškem mnenju. Sodišče bi moralo odrediti izdelavo dopolnilnega pisnega mnenja, da bi se izvedenec opredelil do tožnikovih relevantnih pripomb, hkrati pa bi moralo tožniku omogočiti soočenje izvedenca z izpovedbami prič.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna. Sodišče je navedlo tudi vse razloge, ki tako odločitev utemeljujejo. Sodišče je ugotovilo, da tožniku ni uspelo dokazati vzročne zveze med ravnanjem toženca, in sicer izkopom kanala na desni strani makadamske ceste, ki vodi mimo tožnikove hiše do hiše toženca in poplavo v tožnikovi hiši. Zaradi neobstoja ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, je sodišče zahtevek tožeče stranke za povrnitev škode zavrnilo.

6. Tožeča stranka v pritožbi napada postopek dokazovanja in dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, in sicer predvsem v tistem delu, ki se nanaša na izvedeniško mnenje. Sodišče je namreč v celoti sprejelo izvedensko mnenje izvedenca s področja hidrološke stroke prof. dr. M. B., kot verodostojno in prepričljivo. Ocenilo je, da je njegovo strokovno mnenje izpodbilo pomen izpovedb prič, s katerimi je tožnik dokazoval, da je do škodnega dogodka prišlo ravno zaradi toženčevega izkopa spornega kanala. Izvedenec je med dokaznim postopkom odgovoril na vprašanja pravdnih strank, kot tudi na njihove pripombe ter svoje zaključke o vzrokih za poplavo v tožnikovi hiši tudi strokovno utemeljil. Ključne so predvsem ugotovitve izvedenca o tem: da je predmetno pobočje območje nekdanjega plazu, kjer voda ne teče po površini, ampak pod njo, zato sama oblika terena ni bistvenega pomena za ugotovitev, da je voda pritekla prav po tem pobočju na cestišče in zatem na tožnikovo parcelo, da je lahko pritekla na tožnikovo parcelo iz smeri toženčeve nepremičnine zgolj minimalna količina vode, da bi do zalitja tožnikove nepremičnine prišlo tudi v primeru, če sporni kanal ne bi bil izkopan ter da je deževalo dvakrat v sorazmerno kratkem časovnem razmiku par ur ter voda, ki se je nabrala pri prvem nalivu, pri drugem še ni mogla odteči. Pojasnil je tudi, kako je prišel do svojih ugotovitev ter pri njih vztrajal tudi pri dodatnih zaslišanjih.

7. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče ni dokončalo izvedbe dokaza z izvedencem. Izvedenec je odgovoril na vse relevantne pripombe pravdnih strank v dopolnitvi izvedenskega mnenja kot tudi na zaslišanju 15. 4. 2013 in 10. 6. 2013. Sodišče je ocenilo, da izvedeniško mnenje ni v nasprotju samo s seboj, da je dovolj popolno in jasno, da so zaključki strokovno utemeljeni ter ni potrebe po njegovem dopolnjevanju. Stranki sta imeli možnosti podati pripombe na mnenje in postavljati vprašanja izvedencu, kar sta tudi storili. Nima pa stranka apriorne pravice do drugega izvedenskega mnenja, niti ni kršena strankina pravica do izjave, če sodišče oceni, da dodatno zaslišanje izvedenca po tem, ko je bil že 2x zaslišan in je že podal dodatna pojasnila, ni potrebno. Sodišče vodi postopek in odloči, če so dodatna pojasnila in odgovori potrebni (253. člen Zakona o pravdnem postopku(1)).

8. Tožeča stranka v pritožbi podaja ugovore na izvedensko mnenje, ki jih je že podala in še dodatno argumentira svoje trditve o neprepričljivosti izvedeniškega mnenja. Očita, da izvedenec ni odgovoril na vprašanje, če je kanal, ki ga je izkopal toženec, povzročil poplavo tožnikove hiše in osporava zaključkom, ki jih je napravil izvedenec. Če tožeča stranka ni zadovoljna z zaključki, ki jih je napravil izvedenec, to samemu dokazu (izvedeniškemu mnenju) ne vzame vrednosti. Naloga izvedenca je, da odgovori na relevantne pripombe strank, kar je izvedenec storil. Mnenje je prvostopenjsko sodišče ocenilo kot jasno in razumljivo ter strokovno utemeljeno. Pojasnjena je metoda, po kateri je izvedenec prišel do zaključkov ter katera pravila znanosti, stroke in izkušenj je izvedenec uporabil. Tudi po oceni pritožbenega sodišča omogoča mnenje preizkus in kritično presojo. Izvedenec je napravil zaključke in ugotovitve, iz katerih je mogoče odgovoriti na zastavljeno vprašanje upoštevaje vse okoliščine primera.

9. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo izpovedbo priče F. R. kot prepričljivo, ocenjevalo pa jo je tudi v povezavi z ugotovitvami izvedenca o vzrokih za poplavo in toku vode, ki je pritekel z južnega pobočja. Izpovedba priče o tem, kako močno je deževalo in od kod je tekla voda (izpovedal je, da je od povsod teklo ter da je zalivalo, da nisi videl pred seboj) je jasna in tekoča, pritožbenih navedb o zapletanju priče v tem delu zapisnik ne potrjuje. Ta dokaz je ocenjen v povezavi z drugimi dokazi, sodišče svojih ugotovitev ni oprlo le nanj.

10. Sodišče prve stopnje je v danem primeru ugotovilo vse relevantne okoliščine, pomembne za pravilno odločitev o zadevi. Stranke so sodelovale v dokaznem postopku in se izjavile o rezultatih dokazovanja. Pritožbeno sodišče razloge prvostopenjskega sprejema. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo potrebno zato zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 – 45/2008, ZPP