Jedro

V obravnavani zadevi toženka ustne obravnave ni izvedla, ker je presodila, da lahko dejansko stanje v ustrezni meri ugotovi na podlagi odstopljene dokumentacije. Sodišče se s takšno presojo strinja, saj ne glede na tožbene navedbe o napačni ugotovitvi dejanskega stanja bistvena dejstva med strankama niso sporna. Glede na to, da naročnik ustne obravnave ni predlagal, je bila glede na zgoraj citirano določbo ZPVPJN odločitev o njeni izvedbi prepuščena toženki.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikov zahtevek za revizijo zoper ravnanje Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljevanju naročnik) v zvezi z naročilom „Upravljanje in vzdrževanje objektov, garaže, vgrajenih sistemov in naprav ter urejanje funkcionalnega zemljišča in garaže na objektih naročnika“ kot neutemeljen (1. točka izreka) in odločila, da se zahteva tožnika za povrnitev stroškov zavrne (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je naročnik obravnavano javno naročilo oddal po odprtem postopku in dne 6. 1. 2022 sprejel odločitev, s katero je naročilo oddal družbi A., d. o. o. (v nadaljevanju izbrani ponudnik). Tožnik je vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika in podal pripombo, da v ponudbi priložene specifikacije niso v skladu z zadnjim objavljenim popravkom. Naročnik je sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila razveljavil in izbranega ponudnika pozval na dopolnitev ponudbe tako, da pošlje manjkajoči obrazec „P-5 Specifikacije-popravek“. Izbrani ponudnik je obrazec posredoval naročniku, ki je sprejel dne 14. 2. 2021 objavljeno „Novo odločitev o oddaji javnega naročila“, št. 430-20/2021/63, s katero je ponovno izbral ponudbo izbranega ponudnika. Zoper navedeno odločitev je tožnik pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlagal je razveljavitev odločitve in zahteval povračilo stroškov. V zahtevku je zatrjeval nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika zaradi neustreznosti ponudbi priloženega obrazca, naročniku pa je očital ravnanje v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju ZJN-3) in kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov. Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in ga skupaj z dokumentacijo posredoval toženki.

3. Toženka v nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnjuje, da je zavrnila tožnikov predlog za izvedbo ustne obravnave, ker je bilo mogoče dejansko stanje pravilno in popolno ugotoviti že na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja in predrevizijskega postopka, pogoji za obvezno izvedbo obravnave pa niso bili izpolnjeni, saj je ni predlagal tudi naročnik. Ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sporno naročnikovo ravnanje s ponudbo izbranega ponudnika glede obrazca „P-5 Specifikacije“, ki ga je v skladu z Navodili ponudnikom (v nadaljevanju Navodila) morala vsebovati ponudba. Navedeni obrazec je bil del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v njem pa je naročnik določil pogoje za kader koordinator, za katerega se med drugim zahteva najmanj visoka stopnja izobrazbe ali strojne smeri. Enaka zahteva po izobrazbi je bila določena v Navodilih. Naročnik je nato še pred potekom roka za oddajo ponudb pogoj izobrazbe znižal iz visoke na višjo stopnjo in objavil ustrezen popravek Navodil in obrazca („P-5 Specifikacije-popravek“). Izbrani ponudnik je do roka za oddajo ponudb v okviru svoje ponudbe predložil le prvoten obrazec, s katerim pa je po mnenju toženke naročniku izjavil več oziroma strožje, kot bi mu s predložitvijo popravljenega obrazca, saj se je po prvotnem obrazcu zahtevala višja stopnja izobrazbe. Glede na navedeno je toženka presodila, da naročnik z upoštevanjem izjave izbranega ponudnika, kot je izhajala iz predloženega obrazca, tožnika ali njegove ponudbe ne bi obravnaval manj ugodno kot izbranega ponudnika, zato ne gre za kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov.

4. Po presoji toženke ni bistveno, da je izbrani ponudnik po roku za oddajo ponudb na poziv naročnika predložil še izpolnjen obrazec „P-5 Specifikacije-popravek“, saj je ponudbena vsebina ostala enaka. Izbrani ponudnik pa je že v ponudbi z obrazcem ESPD potrdil, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje. Poudarja, da tožnik ni navajal, da bi s predložitvijo novega obrazca prišlo do spremembe koordinatorja, ki je bil naveden v ponudbi ob poteku roka za sprejem ponudb, ali da v ponudbi naveden koordinator nima visoke stopnje izobrazbe. Ugotavlja še, da zahteva po minimalni stopnji izobrazbe enega izmed kadrov ni tehnična specifikacija v smislu 23.b točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj naročnik z njo ni določil zahtevane značilnosti storitve. S tem v zvezi zato ni relevantna omejitev iz druge alineje šestega odstavka 89. člena ZJN-3. 5. Ob upoštevanju ugotovljenega se toženka ni posebej opredelila, ali gre v obravnavani zadevi za situacijo v smislu prve povedi petega odstavka 89. člena ZJN-3 oziroma ali gre (zaradi izjave v obrazcu ESPD) za neproblematično uporabo 79. člena navedenega zakona.

6. Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlagal je ugotovitev nezakonitosti sklepa in priglasil stroške.

7. V tožbi uvodoma pojasnjuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe, ki je v pridobitvi pravnega temelja za uveljavljanje škode in olajšanem dokazovanju pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka. Trdi, da bi pridobil posel javnega naročila, če toženka ne bi ravnala nezakonito, z njeno odločitvijo pa mu je bila povzročena nepopravljiva gospodarska škoda, izguba dobička in protipravna krnitev dobrega imena. Nadalje nasprotuje stališču toženke, da je ustna obravnava obvezna le, če njeno izvedbo predlagata tako vlagatelj kot naročnik. Ob sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča, Up-360/16, meni, da je zaradi opustitve izvedbe ustne obravnave podana bistvena kršitev določb postopka, dejansko stanje glede vprašanja dopustnosti ponudbe pa je ostalo nepravilno ugotovljeno.

8. Nadalje navaja, da prvotna ponudba izbranega ponudnika do roka za oddajo ponudb ni bila nepopolna, temveč nedopustna, saj je bil v njej predložen obrazec tehnične specifikacije, ki ni bil skladen s spremenjenimi zahtevami razpisa. Naročnik zato izbranega ponudnika ne bi smel pozvati na dopolnitev ponudbe s predložitvijo spremenjenega obrazca, kvečjemu bi ga lahko pozval k zamenjavi obrazca. V ponudbi izbranega ponudnika sta zdaj dva obrazca z različno vsebino, kar je v nasprotju z določili razpisa, zaradi česar ponudba ni dopustna. Glede na navedeno za presojo dopustnosti ponudbe po mnenju tožnika ni pomembno, kdo je v ponudbi naveden kot koordinator.

9. Po mnenju tožnika naročnik prvotne odločitve o oddaji javnega naročila ne bi razveljavil, če bi držalo stališče toženke, da je izbrani ponudnik že s prvotno predloženim obrazcem izpolnil zahteve iz razpisa. Poudarja, da obrazec ESPD ne dokazuje izpolnjevanja zahtev iz razpisa. Navedeni obrazec vsebuje zgolj izjavo ponudnika, dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz razpisa pa predstavljata zahtevana obrazca „P-5 Specifikacije“. Glede na navedeno nasprotuje ugotovitvi toženke, da po poteku roka za prejem ponudb predloženi popravek obrazca ne vpliva na ponudbeno vsebino. Ravnanje naročnika, ki je izbranega ponudnika pozval k predložitvi drugega obrazca, je po mnenju tožnika netransparentno in predstavlja nedopustna pogajanja glede vprašanja, s katerim izmed obeh obrazcev je izbrani ponudnik izpolnil zahteve iz razpisa, zaradi česar je naročnik kršil načelo enakopravnega obravnavanja ponudnikov.

10. Tožnik še poudarja, da se toženka ni opredelila do v revizijskem postopku podanih navedb, da naročnik sploh ni spremenil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Poleg tega se ni določno opredelila do navedb v zvezi z uporabo 79. člena ZJN-3. 11. V odgovoru na tožbo toženka navaja, da se tudi za ugotovitveno tožbo na podlagi drugega odstavka 39.a člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju ZPVPJN) zahteva utemeljitev pravnega interesa, sicer sodišče tožbo zavrže. Nadalje pojasnjuje, da sodelovanje v postopku javnega naročanja tožniku ne daje pravice, da bo njegova ponudba izbrana. Naročnik namreč ni dolžan oddati javnega naročila in izbrati najugodnejše ponudbe, tudi sicer pa izbira ponudbe ni zagotovilo za sklenitev pogodbe. Zato meni, da ni podana vzročna zveza med njenim ravnanjem in dejstvom, da tožnik ni pridobil posla javnega naročila. Zanika, da bi njeno ravnanje tožniku povzročilo škodo in poudarja, da se lahko v skladu z 49. členom ZPVPJN odškodninska odgovornost uveljavlja le zoper naročnika.

12. V nadaljevanju navaja, da bistvena dejstva obravnavane zadeve niso sporna, ampak je sporna le pravna subsumpcija dejanskega stanja pod pravilno pravno normo. Glede na navedeno je bilo mogoče dejansko stanje pravilno in popolno ugotoviti na podlagi predložene dokumentacije, zato ustne obravnave ni bila dolžna izvesti. Poleg tega tožnik predloga za izvedbo obravnave ni obrazložil, zgolj gola zahteva pa tudi v skladu s stališčem Ustavnega sodišča v odločbi, Up-360/16, ki se sicer nanaša na vprašanje izvedbe glavne obravnave v upravnem sporu, za obveznost izvedbe ustne obravnave ne zadostuje.

13. Toženka pojasnjuje, da je v obrazcu ESPD izbrani ponudnik izjavil, da izpolnjuje vse pogoje za sodelovanje. To po mnenju toženke pomeni, da obrazec ESPD vsebuje tudi izjavo o stopnji izobrazbe koordinatorja, zato je naročnik z zahtevo po predložitvi obrazcev „P-5 Specifikacije“ oziroma „P-5 Specifikacije-popravek“ enako izjavo zahteval dvakrat. Poudarja, da bi že predložitev ene izjave zadoščala, da bi lahko naročnik v skladu z drugo povedjo petega odstavka 89. člena ZJN-3 preveril morebitne pomanjkljivosti, saj je podatek o izobrazbi dostopen v različnih evidencah. Poleg tega naročnik ni razpolagal le z izjavami izbranega ponudnika glede izobrazbe koordinatorja, temveč tudi z dokazili, saj je izbrani ponudnik v skladu z zahtevo naročnika predložil diplomo, s katero je dokazoval ustrezno raven in smer izobrazbe. Da v ponudbi navedeni koordinator nima zatrjevane izobrazbe, tožnik ni ugovarjal. Izbrani ponudnik je ne glede na predložene obrazce kot koordinatorja ves čas navajal isto osebo in je bila njegova volja glede tega jasna, zato po presoji toženke s predložitvijo popravka obrazca ni spreminjal ponudbe oziroma se pogajal z naročnikom.

14. Po mnenju toženke ni treba ugotavljati, zakaj je naročnik kljub strožji izjavi izbranega ponudnika v predloženem obrazcu „P-5 Specifikacije“ razveljavil prvotno odločitev o oddaji javnega naročila, saj navedeno ne spremeni dejstva, da izbrani ponudnik s predložitvijo prvotnega obrazca ob poteku roka za prejem ponudb ni izjavil manj ali slabše, kot bi s predložitvijo obrazca „P-5 Specifikacije-popravek“. Pojasnjuje, da je treba izobrazbo koordinatorja obravnavati kot pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na strokovno sposobnost v smislu c) točke prvega odstavka 76. člena ZJN-3 glede človeških virov, zato bi bilo lahko naročnikovo pozivanje na predložitev popravka obrazca, kljub v ponudbi predloženima obrazcu ESPD in diplomi, sporno le za izbranega ponudnika in ne tožnika.

15. Toženka še poudarja, da se ni dolžna opredeliti do navedb stranke, ki za odločitev niso bistvene ali so očitno neutemeljene. Sicer pa je iz izpodbijanega sklepa razvidna ugotovitev, da je naročnik spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila glede obrazca „P5 Specifikacije-popravek“, s čimer se je opredelila do neutemeljenih navedb naročnika, da navedeni obrazec ni del dokumentacije. V zvezi s tožnikovimi navedbami glede uporabe 79. člena ZJN-3 pa pojasnjuje, da je želela le opozoriti na institut, ki dopušča predložitev dokazil tudi po tem, ko je naročnik že odprl prejete ponudbe.

16. Naročnik, ki ga je sodišče v postopek pritegnilo kot stranko z interesom, v odgovoru na tožbo nasprotuje stališču tožnika, da je s predložitvijo popravka obrazca izbrani ponudnik predložil novo ponudbo. Zahtevana izobrazba koordinatorja namreč ni ponudba, temveč pogoj za njeno veljavnost. Za ponudbo je po mnenju naročnika mogoče šteti le vsebino obrazca „P-5a Predračun“, ki vsebuje bistvene sestavine pogodbe, to sta predmet in cena. Poudarja, da je bila ponudba izbranega ponudnika dopustna že ob njeni predložitvi, saj je že takrat v ponudbi navedeni delavec izpolnjeval pogoj izobrazbe. S predložitvijo popravka obrazca je izbrani ponudnik le potrdil, da izpolnjuje zahtevane pogoje, z njim pa ni dopolnjeval ali popravljal tehničnih specifikacij. Pojasnjuje še, da je v popravku razpisne dokumentacije sicer spremenil prvotni obrazec v obrazec „P5 Specifikacije-popravek“, vendar hkrati ni spremenil Navodil v delu, v katerem so bili navedeni vsi zahtevani obrazci. To po njegovem mnenju pomeni, da ponudnikom ni bilo treba predložiti popravka obrazca, saj so dolžni predložiti zgolj tisto dokumentacijo, ki jo naročnik zahteva.

17. V pripravljalni tožnik zahteva vročitev upravnega spisa. Nadalje ob sklicevanju na prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) poudarja, da se lahko položaj prizadete stranke v upravnem sporu prizna osebam, ki bi jim bila odprava ali sprememba izpodbijanega akta v neposredno škodo. Zato meni, da naročniku ni mogoče priznati statusa stranke z interesom, saj lahko v obravnavani zadevi sodišče izda le ugotovitveno sodbo, ki ne more vplivati na njegov pravni položaj. Nadalje trdi, da naročnik z izvajalcem ni imel sklenjene pogodbe za izvajanje del, ki so predmet javnega naročila, zato je bil dolžan oddati javno naročilo, saj bi v nasprotnem primeru kršil 2. točko prvega odstavka 111. člena ZJN-3. Po odločitvi toženke je bil posel oddan v izvajanje, zato obstaja vzročna zveza med njenim ravnanjem in dejstvom, da tožnik ni pridobil posla ter ustvaril dobička. V nadaljevanju meni, da je bil podan dvom v verodostojnost spornih dejstev, vprašanje izpolnjevanja pogojev iz razpisa pa je dejansko in ne pravno vprašanje, zato bi toženka morala izvesti ustno obravnavo.

18. Tožnik ponovno navaja, da naročnik izbranega ponudnika ni pozval k spremembi ponudbe, temveč k njeni dopolnitvi. Meni, da naročnik izbranega ponudnika ne bi smel pozvati k dopolnitvi ponudbe, če bi veljalo stališče toženke, da je bila ponudba izbranega ponudnika dopustna že ob oddaji. Posledično sta v ponudbi izbranega ponudnika za izkazovanje sporne zahteve dva obrazca, ki se nanašata na dve različni osebi, volja izbranega ponudnika pa je bila spremeniti kader. S tem v zvezi toženki očita, da se ni opredelila do navedb, s katerim kadrom sedaj izbrani ponudnik dokazuje izpolnjevanje razpisnih pogojev. Poudarja, da so na obeh obrazcih poleg izobrazbe navedena tudi imena koordinatorjev, navedbe toženke, da gre za isti kader, pa so po njegovem mnenju tožbena novota in jih ni dopustno upoštevati.

19. Toženka v pripravljalni vlogi navaja, da je iz predloženih dokazil razvidno, da ima v ponudbi izbranega ponudnika priglašeni koordinator višjo strokovno izobrazbo in ne visoke, kot to navaja naročnik. S tem v zvezi poudarja, da napačnega stališča naročnika glede izobrazbe koordinatorja v izpodbijanem sklepu ni upoštevala in se nanj ni sklicevala. Za tožnika namreč ni bilo sporno, ali lahko izbrani ponudnik glede na izobrazbo koordinatorja izpolni naročnikove zahteve, čeprav je bil z dejansko izobrazbo koordinatorja seznanjen na podlagi vpogleda v obrazec P2. Glede na navedeno je pri obravnavi zahtevka za revizijo upoštevala le za naročnika sporno dejstvo, da sta v ponudbi izbranega ponudnika dva obrazca P5. Nadalje trdi, da je iz izpodbijanega sklepa razvidno, da se v ponudbi izbranega ponudnika navedeni koordinator tudi po predložitvi popravka obrazca P5 ni spremenil, zato navedbe v zvezi s tem niso tožbena novota. Poleg tega sta enako zatrjevala tako izbrani ponudnik kot naročnik že v predreviziskem postopku. Da do spremembe koordinatorja ni prišlo, je znano tudi tožniku, ki se je na vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika lahko prepričal, da ponudnik ni predložil drugega obrazca P2, iz katerega sta bila razvidna ime in izobrazba koordinatorja.

20. Nadalje navaja, da je tožnik na podlagi 52. člena ZUS-1 prekludiran glede v pripravljalni vlogi navedenih novih dejstev in okoliščin, saj bi jih lahko navajal že v postopku pravnega varstva po ZPVPJN. V zahtevku za revizijo je bilo sporno vprašanje (ne)dopustne dopolnitve ponudbe, zato tožnik v pripravljalni vlogi neutemeljeno spreminja trditveno podlago v zvezi z vprašanjem, ali je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje pogojev iz razpisa. V zvezi z zahtevkom tožnika za posredovanje dokumentov toženka navaja, da gre za dokumente, ki jih je sodišču posredovala na podlagi tretjega odstavka 38. člena ZUS-1 in predstavljajo spis predreviziskega in revizijskega postopka. Kateri izmed posredovanih dokumentov je del sodnega spisa in je vanj možen vpogled, pa je stvar sodne presoje. Meni še, da možnost upravnega spora po 39.a členu ZPVPJN ne zadostuje za priznanje pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Tožnik namreč ni uveljavljal nobene pravice, na podlagi katere bi mu bilo mogoče priznati takšen interes, saj v postopku oddaje javnega naročila nima pravice, da bo izbrana njegova ponudba oziroma z njim sklenjena pogodba. Zato sodišču predlaga zavrženje tožbe, podredno pa njeno zavrnitev.

21. Tožnik se je v nadaljnji pripravljalni vlogi odpovedal glavni obravnavi ter zahtevi po vpogledu v upravni spis.

22. Glavni obravnavi sta se s pisnima vlogama odpovedali tudi toženka in stranka z interesom.

**K I. točki izreka**:

23. Tožba ni utemeljena.

24. Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja: _Glede pravnega interesa za tožbo_

25. Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila tožnikov zahtevek za revizijo zoper ravnanje naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zoper to odločitev pa je tožnik sprožil upravni spor. Po prvem in drugem odstavku 39.a člena ZPVPJN je zoper odločitve toženke namreč dovoljen upravni spor, s tožbo pa se lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odločitve (ugotovitvena tožba). Čeprav to v ZPVPJN ni izrecno zapisano, se v takšnih primerih uporablja zakon, ki ureja upravni spor, razen v delih, ki jih ZPVPJN ureja drugače.1 V upravnem sporu se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 za vprašanja postopka, ki v tem zakonu niso urejena, uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po določbi drugega odstavka 181. člena ZPP se ugotovitvena tožba lahko vloži tudi, če je to določeno s posebnimi predpisi. Pravnega interesa pa v tem primeru ni treba zatrjevati oziroma izkazovati, saj je ta podan že s tem, da je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil.2 V obravnavanem primeru je bila tožba vložena na podlagi posebnega predpisa (39.a člena ZPVPJN), zato tožniku še dodatnega pravnega interesa ni bilo treba izkazati.3 _Glede stranke z interesom_

26. Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZUS-1 ima položaj stranke v upravnem sporu tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo. Na podlagi te določbe se torej lahko postopka v upravnem sporu udeležujejo tretje osebe, ki nimajo položaja stranke v upravnem sporu, če imajo za to pravni interes.

27. Čeprav je v obravnavani zadevi vložena ugotovitvena tožba na podlagi 39.a člena ZPVPJN in sodišče izpodbijanega akta ne more odpraviti oziroma spremeniti, je s tem v zvezi Vrhovno sodišče v sklepu, I Up 234/2021, že sprejelo stališče, da ima v zadevah javnega naročanja tudi ugotovitvena sodba o nezakonitosti izpodbijane odločitve Državne revizijske komisije posledice na pravni položaj naročnika. ZPVPJN v 49. členu namreč določa odškodninsko odgovornost naročnika, ki pa ni odvisna od tega, ali sodišče v upravnem sporu izpodbijano odločitev odpravi ali spremeni, temveč od ugotovljene nezakonitosti ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

28. V zgoraj navedeni zadevi je bilo sicer sporno vprašanje, ali je (tedanji) naročnik izkazal upravičeno korist za pridobitev sodbe, izdane v upravnem sporu zoper sklep toženke, ki se je nanašal na odločitev tega naročnika. Vrhovno sodišče je presojalo stališče Upravnega sodišča, da naročnik ne more upravičiti svoje koristi za pridobitev sodbe, ker sodišče z njo ni odločilo, ali sklep toženke ostane v veljavi ali ne. Takšno stališče je po presoji Vrhovnega sodišča napačno, saj je treba pri presoji pravnega interesa naročnika upoštevati vse določbe ZPVPJN, ki opredeljujejo naročnikov pravni položaj. Čeprav gre v obravnavi zadevi za presojo, ali bi bilo treba naročniku priznati položaj stranke, gre po oceni sodišča za zadevi, ki sta glede bistvenih okoliščin medsebojno primerljivi, saj je sporno, ali ima naročnik pravni interes za sodelovanje v upravnem sporu, v katerem sodišče sklepa toženke, ki se nanaša na odločitev naročnika, ne more odpraviti oziroma spremeniti.

29. V obravnavani zadevi je predmet presoje ugotovitev (ne)zakonitosti odločitve toženke, ki pa je v okviru odločanja o zahtevku za revizijo preverjala zakonitost naročnikovih ravnanj v postopku oddaje javnega naročila. Ob upoštevanju predstavljenih stališč in ureditve pravnega položaja naročnika po ZPVPJN, ki določa njegovo odškodninsko odgovornost v primeru ugotovljene nezakonitosti ravnanja v postopku javnega naročanja, sodišče sodi, da ima lahko tudi ugotovitvena sodba posledice za pravni položaj naročnika. Glede na navedeno ima po presoji sodišča naročnik položaj stranke v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZUS-1. _Glede toženkine izvedbe ustne obravnave_

30. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZPVPJN lahko toženka zavrne pobudo vlagatelja za izvedbo ustne obravnave, če presodi, da je dejansko stanje mogoče pravilno in popolno ugotoviti na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja, predrevizijskega postopka ali revizijskega postopka. Pobude pa ne sme zavrniti, če sta ustno obravnavo predlagala tako vlagatelj kot naročnik, saj je v tem primeru ustna obravnava obvezna.

31. V obravnavani zadevi toženka ustne obravnave ni izvedla, ker je presodila, da lahko dejansko stanje v ustrezni meri ugotovi na podlagi odstopljene dokumentacije. Sodišče se s takšno presojo strinja, saj ne glede na tožbene navedbe o napačni ugotovitvi dejanskega stanja bistvena dejstva med strankama niso sporna. Glede na to, da naročnik ustne obravnave ni predlagal, je bila glede na zgoraj citirano določbo ZPVPJN odločitev o njeni izvedbi prepuščena toženki.

32. Na drugačno presojo ne more vplivati sklicevanje tožnika na odločbo Ustavnega sodišča, Up-360/16, v kateri je to sprejelo stališče, da je izvedba glavne obravnave pomembna, ker ni zgolj sredstvo za izvedbo dokazov, temveč se izvaja z namenom, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo, potrebno za presojo primera. Navedeno stališče se namreč nanaša na izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu in ne na izvedbo ustne obravnave pred toženko, zato po presoji sodišča ne gre za za zadevi, ki sta glede bistvenih okoliščin medsebojno primerljivi. Na ustni obravnavi po 35. členu ZPVPJN se namreč z neposrednim in javnim obravnavanjem ne zbira procesno gradivo, ki bi bilo podlaga za odločitev o revizijskem zahtevku, temveč je njen predmet zgolj pridobivanje dodatnih pojasnil v zvezi s predhodno že zbranim procesnim gradivom.4 _Glede dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika_

33. ZJN-3 v 29. točki prvega odstavka 2. člena med drugim določa, da je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba pa ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik lahko kot pogoje za sodelovanje med drugim določi pogoje, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost in s katerimi se zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila (c. točka prvega odstavka v zvezi z desetim odstavkom 76. člena ZJN-3). Glede sposobnosti kadra, ki ga mora zagotoviti ponudnik, lahko naročnik med drugim določi zahtevo po ustrezni izobrazbi in delovnih izkušnjah.

34. Glede na navedeno je pravilno stališče toženke, da je naročnik z zahtevo po minimalni izobrazbi kadra koordinator določil kadrovski pogoj v smislu zgoraj citirane določbe ZJN-3 in ne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.5 S tem v zvezi je naročnik v Navodilih (točka 7/13) določil, da bo priznal sposobnost ponudnikom, ki potrdijo izpolnjevanje kadrovskih pogojev s podpisom obrazca „P-2 Prijava“ in navedbo podatkov pod točko 2.3.6 s priloženimi ustreznimi dokumenti ter kopijo obrazca o prijavi zaposlitve oziroma drugim dokazilom o pogodbenem razmerju. Glede na tako določeno zahtevo Navodil obrazec „P-5 Specifikacije“ oziroma njegov popravek ne vplivata na presojo izpolnjevanja kadrovskih pogojev.

35. Sodišče ugotavlja, da je izbrani ponudnik do roka za oddajo ponudb predložil izpolnjen obrazec „P-2 Prijava“ in za v obrazcu navedenega koordinatorja predložil pogodbo o zaposlitvi, delovno knjižnico in kopijo diplome. Do roka za oddajo ponudb je predložil tudi obrazec „P-5 Specifikacije“, ne pa njegovega popravka7, vendar navedeno po presoji sodišča ne pomeni, da ponudba ni bila dopustna. Izjava v predloženem obrazcu, da ima predlagani kader - koordinator najmanj visoko stopnjo izobrazbe, namreč po naravi stvari pomeni, da ima tudi najmanj višjo stopnjo izobrazbe. Tudi sicer pa je iz dokazil, ki jih je izbrani ponudnik predložil za izkazovanje izpolnjevanja kadrovskih pogojev, razvidno, da ima priglašeni koordinator zahtevano - višjo izobrazbo. Glede na navedeno je ponudba ustrezala v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določenim potrebam in zahtevam naročnika, saj je naročnik v skladu s spremembo Navodil in popravkom obrazca P-5 za kader koordinator zahteval najmanj višjo stopnje izobrazbe.

36. Izbrani ponudnik z naknadno predložitvijo obrazca „P-5 Specifikacije-popravek“, ki ga je po pozivu naročnika predložil po roku za oddajo ponudb, tudi ni spreminjal ponudbe oziroma navajal drugega kadra.8 Tega niti ni mogel storiti, saj navedeni obrazec ne vsebuje razdelkov za vpis podatkov, temveč se ga le podpiše, s čimer pooblaščeni predstavnik ponudnika izjavi, da vse ponujene storitve ustrezajo opisom iz obrazca in ostalim zahtevam naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Po presoji sodišča so zato neutemeljene navedbe tožnika, da ni jasna volja izbranega ponudnika glede izobrazbe koordinatorja oziroma da sta v ponudbi obrazca, ki se nanašata na dve različni osebi. Obrazec „P-2 Prijava“, v katerem so navedeni osebni podatki in podatki o izobrazbi koordinatorja, se namreč po roku za oddajo ponudb ni spremenil. Navedeno je tožniku znano, saj je iz zapisnikov o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika razvidno, da je dne 19. 1. 2022 vpogledal v obrazec „P-2 Prijava“, nato pa dne 18. 2. 2022, to je po objavi „Nove odločitve o oddaji javnega naročila“ z dne 14. 2. 2022, na ponovnem vpogledu zahteval še kopijo obrazca, pri čemer je bil opozorjen, da se obrazec od prvega vpogleda ni spremenil. 37. Po povedanem sodišče sodi, da tožnik nepravilnosti in nezakonitosti izpodbijanega sklepa ni uspel izkazati. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

38. Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj so se vse stranke pisno odpovedale glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

39. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri vsaka stranka krije svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Obrazložitev k 11. členu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, EPA: 762 - VIII. 2 Lojze Ude, et al.: Pravdni postopek: zakon s komentarjem (2. knjiga), GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 157. 3 Glej tudi sodbo VSRS, II Ips 602/2006. 4 Sašo Matas, et al.: Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana, 2018, str. 176. 5 Pri javnih naročilih blaga ali storitev so tehnične specifikacije značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti (23.b točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). 6 Obrazec „P2 Prijava“ v točki 2.3. predvideva vpis delovnega mesta, imena in priimka kadra, pogodbenega razmerja, delovnih izkušenj, izobrazbe (ustanove in pridobljene stopnje ali diplome) in posebnih znanj in izkušenj. 7 Naročnik je z dne 6. 12. 2021 objavljenim popravkom Navodil znižal zahtevano stopnjo izobrazbe za kader koordinator iz visoke na višjo ter hkrati objavil ustrezno popravljen obrazec „P-5 Specifikacije-popravek“. 8 Navedbe toženke, da se s popravkom obrazca ni spremenil predlagani koordinator, niso tožbena novota. Že v izpodbijanem sklepu je namreč navajala, da je iz obrazca P2 (točka 2.3.) razvidno, da je tudi po predložitvi popravka obrazca P5 v ponudbi ostala ista oseba navedena kot koordinator (glej str. 7 izpodbijanega sklepa).