15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Cp 1196/2005 z dne 6. 12. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. In 2005/00078 z dne 31. 8. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog pritožnika (v izvršilnem postopku dolžnika) za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, v katerem je ugovarjal konformnemu načinu obračuna zakonskih zamudnih obresti za čas od 5. 8. 1995 dalje do plačila. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo na podlagi stališča, da so se v obdobju od 5. 8. 1995 do 27. 6. 2003 zamudne obresti obračunavale po konformni metodi. Izjema od splošne prepovedi obrestnega obrestovanja naj bi bila določena v prvem sklepu Banke Slovenije, ki je začel veljati 12. 1. 1996, in ki je določal, da se temeljna obrestna mera, veljavna za določen mesec, iz mesečne temeljne obrestne mere izračuna na konformni način.

2.V ustavni pritožbi pritožnik poudarja, da sta valorizacija in obrestno obrestovanje dva povsem različna instituta, ki sta vsak po svoje urejena v zakonu. Zato izpodbijanemu stališču očita, da nima pravne podlage v zakonu, da ne vzdrži logične presoje in da je brez razumne pravne obrazložitve. Kot tako naj bi bilo stališče očitno napačno, samovoljno in arbitrarno. Uveljavlja "kršitev pravice do poštenega sojenja in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave".

B.

3.Z vidika pravice iz 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben očitek, da je stališče sodišč o uporabi konformnega načina izračuna zamudnih obresti arbitrarno. Vendar bi oceno arbitrarnega ravnanja lahko Ustavno sodišče izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti tako, da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati. Obrazložitev Višjega sodišča, zakaj se za izračun zamudnih obresti v času veljavnosti Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 45/95 – ZPOMZO) uporablja konformna metoda, je namreč razumna. Dejstvo, da je odločitev sodišč drugačna od tiste, s katero bi soglašal pritožnik, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

4.Izbira pravilne metode izračuna zamudnih obresti (konformna ali linearna metoda) je lahko vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Ustavno sodišče pa ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega prava. Zmotna uporaba materialnega prava je predmet presoje le tedaj, če obenem pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču – v nadaljevanju ZUstS). Za tako kršitev pa v obravnavanem primeru ne gre.

5.Ker očitno ne gre za kršitev pravice iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić