Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna. Priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja se zato obravnava enako kot sodno priznanje dejstev, zato lahko zakoniti dedič tako enostransko izjavo prekliče do konca zapuščinske obravnave oziroma najkasneje v pritožbi, če zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine in za oporočnega dediča do celote zapuščine proglasilo zap. nečaka A. A. 2. Zoper sklep se pritožujeta dedinji B. B. in C. C., brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navajata, da je zapuščinska obravnava potekala zelo hitro, sodnica jima je pokazala majhen listek v velikosti približno 7 x 7 cm, iztrgan iz majhnega bloka, za katerega je sodnica razložila, da je to oporoka pokojne tete. Pritožnicama se je to zdelo čudno in sta prosili za nekaj časa, da premislita. Tudi podpis zapustnice oziroma navedba njenega imena se jima ni zdel ravno podoben tetinemu podpisu. Sedaj sta pridobili tri voščilnice, ki jih je pisala zapustnica in tudi iz teh voščilnic se vidi, da njen zapis imena ni enak. Predlagata, da sodišče sklep razveljavi in jima da možnost, da vložita tožbo zaradi izpodbijanja veljavnosti oporoke.
3. Na pritožbo je odgovoril dedič A. A., ki pritožbi nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna. Priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja se zato obravnava enako kot sodno priznanje dejstev, zato lahko zakoniti dedič tako enostransko izjavo prekliče do konca zapuščinske obravnave oziroma najkasneje v pritožbi, če zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna.
6. Pritožnici v pritožbi navajata, da sta po zapuščinski obravnavi pridobili voščilnice, ki jih je pisala zapustnica in iz katerih se vidi, da njen zapis imena ni enak. Takšne navedbe po oceni sodišča druge stopnje glede na dejanske okoliščine primera predstavljajo dopustno pritožbeno novoto oziroma veljaven preklic prej priznanih dejstev, saj je bila oporoka, kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinski obravnavi, sodišču predložena šele na sami zapuščinski obravnavi, pritožnici sta se šele takrat seznanili z njo.
7. Glede na navedeno je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje natančno razčisti, katera dejstva so med dediči sporna in v primeru spora postopa v skladu z 210. členom Zakona o dedovanju (ZD).